Četrtek in petek sta v znamenju dvodnevnega zasedanja Vrha Evropske unije, ki je v Bruslju zbral voditelje držav in vlad sedemindvajseterice. Ključne teme letošnjega sumita so dolžniška kriza, vzpostavitev skupne fiskalne politike in nujnost političnih reform. Vrh bo razpravljal tudi o načrtu »četverice« o novih finančnih strukturah Unije, ki so ga pripravili Barroso, Rompuy, Junncker in Draghi. Merklova je izjavila, da je politično povezovanje EU predpogoj za nadaljnja razmišljanja na temo prerazporeditve dolga ogroženih nacij na vse članice.
Že dan pred Vrhom sta se na skupnem srečanju Merklova in Hollande strinjala, da je politično povezovanje EU nujen in dolgoročen proces in da ne more biti govora o dodatni pomoči »kolapsiranim« evropskim gospodarstvom, ki bi presegala definirano vsoto 130-ih milijard evrov, v okviru pomoči za gospodarski razvoj.
Na Vrhu sta se formirala dva »tabora«. Enega tvorijo države kot so Nemčija, Finska in Nizozemska, ki podpirajo stališče kanclerke Merklove, da so potrebni ukrepi proračunske discipline, tudi za ceno recesije kot zavračanje vsakršnih misli za uvedbo skupnih evrskih obveznic. Drugi »tabor« pa predstavljajo t.i. južne ali mediteranske države, ki mu načelujejo Italija, Španija in nekoliko zadržana Francija. Te države zahtevajo kratkoročno, nujno dodelitev dodatnih sredstev finančne pomoči iz fonda Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM), a na dolgi rok tudi prerazporeditev dolgov najprej na 17 članic evro cone z uvedbo evrskih obveznic.
Foto: www.jsmineset.com