V podobnem prispevku o jedrskih elektrarnah smo si pred mesecem dni ogledali osnove delovanja jedrskih reaktorjev, njihovo »prižiganje«, vzdrževanje na izbrani moči in ugašanje ter na kratko o veliki katastrofi, ko je v marcu japonskih 6 reaktorjev prizadel potres devete stopnje in nato še cunami z valom, visokim med 10 in 14 m. Poglejmo tokrat jedrske nesreče in našo jedrsko elektrarno v Krškem.
O jedrskih nesrečah
Poglejmo si nekaj primerov jedrskih nesreč, ki jih spremljajo puščanje radioaktivnih snovi, eksplozije ali vžig reaktorja. Na Otoku treh milj v ZDA je leta 1979 odpovedal ventil za regulacijo prezračevanja in tako je ušla iz reaktorja velika količina radioaktivnih snovi, predvsem radioaktivnega joda 131. V Černobilu je bil vzrok eksplozije človeški faktor. Dežurna skupina se ni dovolj poučila o postopkih prejšnje ekipe in je nevede in na svojo pest opravljala posege, ki so pripeljali do najbolj nevarne eksplozije reaktorja doslej.
Kot vse kaže , vsaj za enkrat, predstavljajo največjo nevarnost za nuklearne elektrarne hudi potresi. Če so že stavbe potresno varne, lahko celo potres sam, brez cunamija, poškoduje npr. hladilne naprave, električne napeljave, turbine, ventilacijo in tako pride do eksplozij, pri katerih radioaktivne snovi uidejo v zrak, vetrovi pa jih raznesejo naokoli.
Pri odpovedi hlajenja posledično pregreta voda v reaktorski posodi razpada na vodik in kisik. Njuna mešanica je eksplozivna in take eksplozije so bile največkrat vzrok dosedanjih reaktorskih nesreč. Povejmo še, da upravljavci pogosto izrabljeno gorivo po zamenjavi z novim, za nekaj časa zadržijo ob reaktorju v posebnih komorah. Seveda morajo poskrbeti za ustrezno hlajenje. Ob zadnji japonski katastrofi je nekaj eksplozij povzročilo prav tako iztrošeno gorivo, ko hladilni sistem ni več deloval. Kljub temu, da se v takem gorivu sprošča toplota, ki je po moči le nekaj odstotkov toplote, ki je na razpolago ob delovanju reaktorja, temperatura toliko naraste, da se rojeva vodik, ki vodi v eksplozijo. Po zadnjih poročilih so začeli na Japonskem v pregrete komore in reaktorje uvajati plin dušik, da bi tako preprečili vžig vodika. Po mnenju poznavalcev bi veliko eksplozij preprečili, če bi dušik uvajali od samega začetka katastrofe. Sedaj je od sedmih možnih stopenj radioaktivnega onesnaženja tudi Fukušima dosegla sedmo, čeprav so dolgo časa ocenjevali, da ne bo presegla četrte ali pete stopnje. Za primerjavo povejmo, da je katastrofa v Černobilu dosegla maksimalno, sedmo stopnjo.
Jedrska elektrarna v Krškem
Kot že vemo, je jedrska elektrarna v Krškem, ki v Sloveniji pokriva okrog 35 % vseh potreb po električni energiji, zgrajena tako, da voda, ki obdaja reaktor, ostaja v zaprtem notranjem krogu. Zaradi tega ob normalnem obratovanju praktično ne spušča radioaktivnih snovi v okolico. V reaktorski stavbi je 12 m visoka in okrog 300 ton težka jeklena reaktorska posoda. V njej je 121- gorivnih elementov, v katerih je po 235 palic s skupno težo 50 ton. V izmenjalniku toplote se toplota prenese v drugi krog, ki poganja dve turbini. Predno se voda vrne v svoj delovni prostor, se ohladi v drugem izmenjalniku toplote, ki ga hladi voda iz Save. (Ob suši, uporabljajo hladilne stolpe). V reaktorju vsakih 500 dni zamenjajo polovico gorivnih elementov. Krška elektrarna oddaja v električno omrežje moč okrog 600 milijonov watov, kar pomeni, da bi imelo lahko 2 milijona Slovencev ves čas prižganih 6 petdeset vatnih žarnic.
Ob razmišljanju o varnosti naše jedrske elektrarne se prestrašimo, ko zvemo, da je postavljena na potresnem območju. Vendar so na to mislili že načrtovalci in so konstrukcijo izvedli tako, da bi vzdržala pospešek v vodoravni smeri v velikosti ene tretjine zemeljskega pospeška (0,3 g) kar približno pomeni, da se tla ob potresu npr. po 1/10 sekunde brez rušilnih posledic lahko pomikajo v vodoravni smeri s hitrostjo 1 m na sekundo. Japonski reaktorji v Fukušimi so sicer grajeni za nekoliko večje pospeške, (med 0,4 g in 0,5 g), vendar ob velikem potresu 11. marca z močjo okrog 8 stopnje po Richterju, noben ni utrpel poškodbe, dokler se ni pojavil cunami, ki je zgodba zase. Izgleda torej, da je naš reaktor potresno varen. Najbrž pa bo treba dobro pregledati električno napeljavo za primer, ko bi bilo nujno črpalke in druge naprave poganjati z električnim tokom, ki bi ga dovajali od zunaj.
Foto: Wikipedia
