Hawaii so naseljeni od nekje osmega stoletja dalje. Prvi naseljenci so bilo Polinezijski popotniki. V 19-tem stoletju pa so se množično priseljevali Američani. Predvsem so prihajali zaradi plantaž sladkornega trsa. Leta 1887 je tedanji kralj Kalakaua zaradi pritiska ameriških investitorjev in lastnikov plantaž pristal na novo ustavo, ki mu je odvzela precej vladarske moči.
Liliʻuokalani, ki je bila njegova sestra (rojena 2.9.1838, umrla 11.11.1917) ga je nasledila 29. januarja 1891. Po prevzemu prestola je zavrnila to ustavo in ponovno vpeljala ustavo, ki je dala monarhiji tradicionalno avtoriteto. Z njo je želela tudi omejiti pravice priseljencem.
Dve leti kasneje je revolucionarni komite, ki ga je organiziral na Havajih rojen Američan Sanford B. Dole s pomočjo ameriškega ministra na Havajih Johna Stevensa in enoto ZDA marincev izvedel miren prevrat. Interesi ameriških posestnikov in industrije so bili preveliki, da bi dopustili suvereno vladanje lokalnim oblastem. Tako so 17. januarja 1893 kraljico odstavili s prestola. Havaje pa so razglasili Za republiko pod ameriškim nadzorom. Dole je nato tudi pristal na priključitev Havajev k ZDA.
Ameriški senat in večina demokratov je nasprotovala tej priključitvi še posebej, ker si večina Havančanov ni želela priključitve k ZDA. Predsednik ZDA Grover Cleveland je na osnovi ugotovitev razglasil, da je bilo strmoglavljenje kraljice nelegalno. Odločili so se, da naj bi vrnil kraljici Liliʻuokalani prestol z ustavo iz leta 1887, če bi pomilostila vse, ki so sodelovali v prevratu. Sprva je temu nasprotovala, kasneje pa je je pristala na te zahteve. Toda Dole je nasprotoval tem načrtom in namesto tega leta 4. julija 1894 razglasil neodvisno republiko Havaji, ki je bila del ozemlja ZDA.
Ko so leta 1895 na njenem domu našli orožje, je bila nekaj dni zaprta. Trdili so, da naj bi ga imela za izvedbo kontrarevolucije. Četudi je zanikala, da bi karkoli vedela o kontrarevoluciji, je bila naslednje leto v hišnem priporu. Po priključitvi Havajev k ZDA, so jo oprostili obtožb in ji vrnili vse civilne pravice. Potem je večkrat potovala v ZDA kjer je protestirala proti priključitvi Havajev k ZDA. Hkrati si je nekaj let neuspešno prizadevala, da bi ji vrnili zaseženo premoženje in poplačali ostalo škodo, ki jo je utrpela v prevratu. Na koncu so ji priznali $4000 pokojnine in prihodke od 24 km2 velike sladkorne plantaže, ki je bila last njenega umrlega brata preden je postal kralj.
Do konca življenje je živela v hotelu Washington Place v mestu Honolulu na otoku Oahu. V oporoki je zapisala, da morajo prodati vse njeno premoženje in da naj ustanovijo Liliʻuokalani Children’s Trust ustanovo, ki bo pomagalo sirotam in revnim otrokom. Ustanova deluje še danes.
Foto: Hawaii
