V novomeški stolnici sv. Nikolaja je bila v nedeljo, 21. septembra 2014 slovesnost za celotno ljubljansko metropolijo – nedelja svetniških kandidatov. Na ravni novomeške škofije pa je bila ta nedelja hkrati še molitveni dan za duhovne poklice in sprejem štirih bogoslovcev med pripravnike za diakonat in prezbiteriat. Slovesnost, ki se je začela ob 16 uri, je vodil apostolski administrator ljubljanske nadškofije in predsednik slovenske škofovske konference, novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Prisotni pa so bili še apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz, koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ter pomožna zagrebška škofa msgr. Mijo Gorski in msgr. dr. Ivan Šaško. V nabito polni stolnici je bilo tudi okoli 70 duhovnikov iz celotne metropolije.
Najprej je na začetku slovesne pontifikalne maše vse prisotne v uvodnem pozdravu nagovoril generalni vikar novomeške škofije prelat Božidar Metelko, ki je poudaril zanimivo paralelo duhovne drže preprostosti in svetosti med škofom Janezom Gnidovcem, ter sedanjim papežem Frančiškom. O življenju in delovanju na ravni duhovnih razsežnosti svetniških kandidatov, pa je v pridigi razmišljal novomeški škof Glavan.
Predstavil je škofe: misijonarja Friderika Barago, dolenjskega rojaka, ki je misijonaril med Indijanci v Severni Ameriki in je bil prvi škof škofije Marquette, ob Gornjem jezeru (Lake Superior), misijonarja lazarista Janeza Gnidovca, ki je med obema vojnama deloval v Makedoniji in Antona Vovka, ki je vodil ljubljansko škofijo v težkih časih po drugi svetovni vojni. Poleg teh je predstavil še salezijanca Andreja Majcna, ki je misijonaril na Kitajskem in ljubljanskega teološkega profesorja Antona Strleta.
V nadaljevanju je škof Andrej Glavan parafraziral misel apostola Pavla, ko je dejal, da je bil za vse svetniške kandidate, »Kristus življenje, smrt pa dobiček!« Zato je lahko razumeti, da je bil način njihovega življenja daleč od zagledanosti v ta svet… Odlikovali so se v stalnem prizadevanju biti »goreč za božjo hišo«, kar so podpirali z molitvijo in ponižnostjo. »Vsi so umrli brez greha, denarja in dolgov«, je še dodal škof Glavan. Na koncu pridige pa je pozval še štiri bogoslovce novomeške škofije, pripravnike za prejem diakonata in prezbiteriata, da če bodo hoteli postati dobri in pošteni duhovniki, bo moral biti Kristus vedno središče njihovega življenja!
Zanimiva so bila tudi poročila postulatorjev za svetniške kandidate, ki vodijo potrebne priprave na ravni posameznih škofij za postopke kanonizacije kandidatov, katere vodijo v Vatikanu. Veliko je odvisno od »dobre volje in pripravljenosti« krajevnih škofov, kjer so živeli in delovali svetniški kandidati. Tako se na tej ravni že desetletja dolgo ne zgodi kaj dosti v postopku beatifikacije misijonarja Friderika Barage, ker tamkajšnji škof v škofiji Marquettu nima kaj dosti pripravljenosti, da bi Baraga postal svetnik! Pa to še ni vse. Tudi v Vatikanu so težave. Tako je že pred časom v cerkvene kroge pricurljala novica, da v Vatikanu odgovorni razmišljajo o »zamrznitvi primera Baraga« za nekaj sto let, ker so menda odkrili, da je Baragova sestra v času Napolonove francoske okupacije tedanje Avstrije, zanosila in rodila nezakonskega otroka!
Pri drugih svetniških kandidatih ni toliko ovir in postopki potekajo več ali manj po pričakovanjih. Tako je od vseh svetniških kandidatov, še najbolj blizu kanonizaciji skopski škof Janez Gnidovec, ki se je rodil na Ajdovcu v Suhi krajini. Slovenska Cerkev bo tako letos proslavila kar dva pomembna jubileja misijonarja Janeza Gnidovca: 110 – letnico (1904) od kar je Gnidovec diplomiral na Dunaju iz klasičnega jezikoslovja in filozofije, ter 90-letnico (1924) od kar je bil v Ljubljani posvečen za škofa. O škofu Janezu Gnidovcu je bilo še povedano, da je bil pravi poliglot, saj je poleg številnih evropskih jezikov, grščine in latinščine, odlično obvladal tudi madžarski jezik. Misijonarja Gnidovca za to mnogi vidijo kot povezovalca ljudi na mednarodni ravni, še posebej med Albanci in Makedonci, papežev načrtovani obisk v Albaniji pa k temu dodaja še posebno pozornost. “Svetost pač ne pozna meja, kajti življenje Cerkve je v bistvu misijon! Gnidovčev duhovniško – svetniški lik pa vabi slehernega kristjana tudi k pastoralnemu spreobrnjenju, to je k Bogu”, je v svoji dokaj obširni predstavitvi o Gnidovčevi pastoralni gorečnosti in duhovnosti, povedal lazarist Janez Cerar, ki odhaja v misijone v Južno Ameriko.
Na koncu slovesnosti je bila v stolnici še krajša akademija, kjer so nastopili trije otroški pevski zbori iz župnij Jarše pri Domžalah, Ajdovca in iz stolne župnije v Novem mestu. Po končani slovesnosti so bili vsi prisotni zunaj cerkve deležni pogostitve (agape), ki so jo pripravili gostoljubni novomeški župljani.
Foto pripravil: Franci Koncilija
