Vsak zaposleni za 30.000 € državnega dolga

Broke

Med minulimi prazniki smo se v prijateljskih krogih pogovarjali, koliko denarja je bilo spuščenega v zrak ob prehodu v novo leto. Zasledili smo lahko podatke: 50 ton pirotehnike, vrednost 6 milijonov, največji ognjemet doslej, ipd. Kot zaposleni, ki redno plačujemo vse obveznosti, smo se vprašali, »le kam gre naš denar«. Saj nimam nič proti, nekaj veselja mora biti, a kje so meje?

Danes toliko beremo in poslušamo o recesiji, brezposelnih, nezaposlenih mladih, propadlih podjetjih, dolgu, obrestih na dolg, … seznamu kar ni konca. Še sreča nas vodilni želijo potolažiti, da je krize konec, oz. bi je naj bilo v tem letu. Morda res, a kdaj bomo začeli govoriti o posledicah reševanja krize, ki se vleče že vse od leta 2008?!? Ne strašiti, zgolj seznanjati ljudi in jim hkrati ponuditi realne rešitve, ne samo praznih obljub.

Posledice reševanja krize šele prihajajo

Ustavimo se ob novem dolgu Slovenije, ki je nastal ob državnem prevzemu bremena 3 prezadolženih (državnih) bank in prenosu tega na davkoplačevalce. Poigrali se bomo s številkami. Gre zgolj za ocene in ne za ekonomsko študijo.

Višina novega dolga, ki je nastal po objavi stresnih testov nekaterih naših bank, je torej za okoli 3.000.000.000 € (3 milijarde € ali dobre 3 milijone povprečnih slovenskih plač). Preračunano to pomeni okoli 1.500 € na posameznega prebivalca Slovenije. Pa dajmo odšteti vse tiste, ki so tako ali drugače »priključeni« na državni proračun ali ga ne polnijo (otroci, šolarji, upokojenci, brezposelni). Odštejmo tudi javne uslužbence (160.000), ki prav tako črpajo državni proračun. Ostane torej okoli tretjina ali okoli 630.000 ljudi. Na pleča teh je dejansko bil »obešen« novi-stari dolg obubožanih bank. Torej okoli 4.700 € na posameznika ali slabih 400 € na mesec. K temu prištejmo še obresti, ki jih bo potrebno plačati vsako leto in znašajo okoli 150.000.000 € (150 milijonov €) ali 240 € letno dodatno na pleča posameznika, ki že danes s svojim delom prispeva v državni proračun.

Slovenci pa nič

Slovenska javnost in mediji pa praktično ne dajo nobenega odziva. V mednarodni javnosti smo junaki, ker se nam je uspelo dodatno zadolžiti, naše vodstvo ploska samo sebi, Slovenci pa nič. Pazimo, govorimo samo o novem dolgu, kje je šele dolg, ki ga Slovenija že vleče za seboj in ki ga bo prav tako potrebno enkrat plačati. Po ocenah bi naj ta dolg (22.000.000.000 ali 22 milijard) že presegal 30.000 € na delovno aktivnega prebivalca Slovenije. Torej ima vsak Slovenec poleg svojih rednih obveznosti še kredit v višini najmanj 30.000 €, ki ga bo enkrat potrebno plačati. Dodatna težava pa je še v tem, da dolg narašča. Kmalu bo Slovenija morala plačati 1 milijardo € letno samo za obresti ali okoli 1.500 € na delovno aktivnega prebivalca.

Pustimo ob strani, za kaj vse je bil ta denar porabljen. Gotovo je vmes veliko dobrih investicij, ki nas bodo morda reševale. Raje se vprašajmo o ceni, ki jo je morala Slovenija plačati za ta dolg. Ko najamemo kredit, ga moramo imeti kritega ali s porokom ali nepremičnino ali z drugačnim premoženjem. Kaj je zastavila naša država? Če tega dolga ne bomo mogli plačati, čemu se bomo morali odpovedati? Sicer pa, koliko držav pa poznamo, ki so v zadnjih desetletjih zmanjšale svoj dolg?!?

Na vsa ta vprašanja in mnoga druga nam bodo dala odgovore prihodnja leta. Mogoče nekoliko črn pogled na prihodnost. Vendar se zdi prav, da o tem razmišljamo, se morebiti celo pripravimo in se, upam, iz vsega tega tudi kaj naučimo. Ognjemet rad opazujem, pa vendar, … če bi bil ta denar porabljen bolj preudarno …

Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.

Foto: Flickr