Varčevati ali ne in kako?

denarS tem vprašanjem se prej kot ne sooči vsakdo. Vem, dohodki nekaterih zadoščajo zgolj za osnovno preživetje. Mnogo ljudi misli, da ne more varčevati, pa bi bilo potrebno samo nekoliko urediti družinske finance in bi se hitro našla sredstva, ki bi jih lahko dali na kupček. Tretja skupina ljudi pa bi rada varčevala pa ne ve kje in kako. Danes je recimo močno prisoten strah pred izgubo. Vedno bolj se govori tudi o razvrednotenju zaradi prihajajoče inflacije.

Moramo se spraševati, kakšna oblika varčevanja je zame in za moje prihodnje finančne cilje najprimernejša. S kakšno obliko varčevanja ne bom prihrankov izgubil, temveč ohranil realno kupno moč ali jih celo nekoliko povečal?

Ljudje varčujejo, a ne najbolje

Večina severnih narodov Evrope daje 10-15% mesečnih prihodkov na stran, za svojo prihodnost, za čase, ko bodo ti prihranki morda krvavo potrebni. Med delovno dobo se lahko tudi kaj zalomi in takrat je vsaka rezerva dobrodošla. Mnogi so se v takšni situaciji znašli danes. Z varčevanjem na nek način plačamo tudi sebe, svoj trud, svoje pošteno delo. Vsak od nas ima veliko želja in ciljev pa za to (še) ni časa ali denarja. Veliko ljudi želi tudi pomagati drugim, pa tega preprosto ne zmore. S prihranki dejansko lahko uresničimo mnogo svojih želja. Kako torej varčevati?

Po podatkih evropskega statističnega urada je večina Evropejcev finančno nepismenih. Samo 14% prebivalstva je dobro finančno ozaveščenih. Podobne rezultate je pri nas pred nekaj meseci pokazala raziskava finančnega časopisa Moje finance, ki je razkrila, da je več kot 70% Slovenk in Slovencev finančno nepismenih, odlično poznavanje financ pa je pokazalo zgolj 5% prebivalstva. V praksi to pomeni, da ljudje ne ločimo med stanovanjskim kreditom od hipotekarnega ali med bančno in kreditno kartico ali leasingom in limitom; veliko ljudi misli, da so njihova življenjska zavarovanja brez stroškov; veliko ljudi ne ve, da je z depozitom bolje odplačati limit, kot plačevati obresti.

Nepoznavanje osnovnih pojmov v praksi pomeni, da svojih finančnih ciljev ne dosegamo optimalno. Kupimo recimo avto in mislimo, da smo izbrali najugodnejši način financiranja. V veliki večini primerov žal temu ni tako. Izkušnje kažejo, da lahko ljudje s pravilnim finančnim načrtom tudi za tretjino ali morda celo več, izboljšamo svoje finančne cilje. To seveda ne bi smelo biti moralno sporno, dokler smo denar pošteno prislužili in z njim preudarno ravnamo.

Nujno pravilo: razpršimo premoženje

Slovenci doživljamo v samostojni državi prvo finančno krizo. Od osamosvojitve smo bili bolj kot ne navajeni, da so praktično vse naše naložbe prinašale dobičke. Slovenija je gospodarsko cvetela. Leta 2008 pa se je izkazalo, katere naložbe so bile prenapihnjene. Mnoge naložbe so bile in so še žal v veliki meri namenjene špekulacijam. Želja po čim večjem dobičku, je pojmu varčevanje dodala celo nek negativen prizvok.

V tistem trenutku je ponovno stopila v veljavo stara modrost, da je pametno svoje premoženje razpršiti, prerazporediti v več različnih naložb. Na to velja spomniti tudi na tem mestu. Dajmo v grobem premoženje razdeliti na štiri dele. En del predstavlja naša nepremičnina. Znano je, da so recimo premožni Židje del prihrankov vedno naložili v takšno ali drugačno surovinsko naložbo (naložbe povezane s prehrano so seveda etično zelo sporne in jih odsvetujem). Surovine so v času finančnih kriz namreč vedno predstavljale zatočišče pred razvrednotenjem prihrankov. Tudi v tej krizi se to lepo kaže. Naslednji del bi bilo modro imeti na banki, čeprav v kriznih časih denarne naložbe močno izgubljajo na vrednosti. Vendarle depozit predstavlja relativno hitro likvidna sredstva. Zadnjo četrtino pa lahko investiramo bolj rizično in z njo kupimo različne vrednostne papirje delnic ali vzajemnih skladov.

Seveda je razporeditev premoženja odvisna od vsakega posameznika, njegovega nagnjenja k tveganju, časa, ki ga ima na razpolago za varčevanje ter seveda njegovih prihodnjih finančnih ciljev. Sam svetujem posvet z enim ali dvema neodvisnima finančnima strokovnjakoma, ki bi nam svetovala, kako optimalno varčevati. Ob tem bodimo pozorni, kako nam bodo predstavili rizike in stroške posameznih naložb. Na koncu bo naša odločitev lažja, mirneje bomo spali in z rezultatom bomo veliko bolj zadovoljni.

Pripis: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.