Napad in zmaga partizanov nad »plavogardisti« v Grčaricah jeseni 1943 pomeni poglobitev bratomorne vojne, revolucije, ki je nasprotje demokraciji. V REŠETU, glasilu občine Ribnice, 31. avgusta 2018, je ponovno, kot že vrsto let, objavljeno vabilo na spominsko proslavo, tokrat na 75. obletnico napada in zmage partizanov nad »plavogardisti« v Grčaricah po kapitulaciji Italije septembra 1943.
Ribniški odbor Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) redno proslavlja to revolucionarno zmago nad »plavogardisti«, tj. pripadniki Vojske kraljevine Jugoslavije v domovini (VKJ), ki so ob kapitulaciji Italije v Grčaricah pričakovali izkrcanje oz. prihod zahodnih zaveznikov, Anglo-Američanov. To ni bila zmaga nad okupatorjem, temveč zmaga v bratomorni vojni, pri čemer so s partizani v napadu na postojanko VKJ sodelovali tudi topničarji italijanske vojske, ki je pred tem kapitulirala. Prav njihovega ognjena podpora topništva je bila odločilna za partizansko zmago.
Napad in zmaga revolucionarnih partizanov v Grčaricah nad pripadniki Vojske kraljevine Jugoslavije v domovini je bila prelomnica v razvoju medvojnih dogajanj. Ta zmaga partizanov, nekaj dni kasneje pa še uničenje protirevolucionarnih vojaških enot na Turjaku, je pomenila nadaljnji razvoj bratomorne državljanske vojne. Večino preživelih 171 članov posadke iz Grčaric so nato partizani na Kočevskem procesu obsodili na smrt, nekatere pa tudi brez te kočevske pravne farse izvensodno usmrtili. Grobišče je pri Mozlju v bližini Kočevja in na Travni gori.
Prav je, da se poklonimo pokojnim padlim partizanom, vendar je prav tudi to, da se končno poklonimo tudi premaganim in usmrčenim pripadnikom VKJ ter obžalujemo državljansko vojno. Tudi Tito je dejal, da so četniki najresnejši nasprotnik revolucionarnih partizanov, saj jim edino četniki lahko preprečijo prevzem oblasti po končani vojni, pri čemer bodo le zavezniki opravili z okupatorji, z nacisti.
Predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica, Daniel Divjak, je lani na proslavi ob 74. obletnici uničenja »plave garde« v Grčaricah dejal:
S kom bi se torej moral jaz, potomec partizana, ki je osvobodil to našo deželo, na kar sem tudi zelo ponosen, spravljati. Izdaja, pa naj se jo opravičuje kakor hoče, tudi s tem, da bi bilo manj žrtev, če bi počakali razvoj dogodkov in nato pokazali prave barve, kot so to trdili plavogardisti, pa je še vedno izdaja.
Kdo je po napadu na kraljevino Jugoslavijo prvi čakal na »razvoj dogodkov« in nato šele po napadu Hitlerja na SZ pokazal prave barve« in začel že leta 1941 z bratomorno revolucijo, državljansko vojno, za cilje Stalina?
ZDA so po vojni vodji VKJ generalu Draži Mihajloviču, ki ga je partizanska oblast obsodila in usmrtila, podelili državno priznanje za njegovo delovanje med 2. svetovno vojno. Četnikom je v Srbiji vrnjena čast, da so branili domovino.
Pogoj za razvoj in blagostanje države je povsod sprava na državni ravni, torej mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, sicer različnega mišljenja, kar je demokracija. Zato spoštujmo vsako prizadevanje za spravo. Razvoj demokratične države in socialno tržne ekonomije ne more temeljiti »na vrednotah in dosežkih« revolucije, ko je bilo »vse naše«. Žal eni še vedno slavijo samo NOB, kot naj bi bila zgolj upor proti okupatorju, a tajijo nasilno revolucijo oziroma ne priznajo državljanske vojne, katere posledice so ogromne žrtve na obeh straneh.
Inštitut za novejšo zgodovino navaja, da je zaradi upora padlo 7.800 okupatorjev, od tega 1.500 italijanskih in 6.300 nemških okupatorjev. Med vojno vihro in revolucijo pa je umrlo 100.000 Slovencev. Če torej ne bi bilo revolucije, ne bi bilo toliko žrtev na obeh straneh bratomorne vojne.
Žalostno je, da po 25. letih obstoja samostojne in demokratične RS le ZZB za vrednote NOB še proslavlja spomin na zmago nad protirevolucionarji in tako slavi spomin na bratomorno revolucijo. Ne pozabimo, da so k »plavogardistom« ali četnikom, to je Vojski kraljevine Jugoslavije v domovini, pripadali med drugimi: častnik VKJ in vojaški vodja TIGR-a Danilo Zelen, ki je umrl v spopadu z Italijani v Mali gori, olimpionik Leon Štukelj ter ekonomist in akademik prof. dr. Aleksander Bajt.
V državljanski vojni ni potekal spopad med dvema narodoma, zato ne more biti izdajalcev naroda, temveč potekal spopad med privrženci različnih družbenih ureditev. V slovenski državljanski vojni med II. svetovno vojno je potekal spopad med privrženci revolucije oz. boljševiškega socializma in Stalina ter nasprotniki revolucije, zagovorniki demokracije in kapitalističnega družbenega reda.
Menim, da je že skrajni čas, da tudi demokratično izvoljena politika, državna in/ali lokalna, ribniška, primerno počasti ta dogodek, to tragedijo bratomorne državljanske vojne v Grčaricah. V Ribnici je najbolj zapuščeno grobišče žrtev vojne in revolucije ravno v Grčaricah, kjer ni sledu, da je tu potekala državljanska vojna, podobno je na grobišču na Travni gori. Zapuščena so obeležja poboja belogardistov, večinoma s Turjaka, ki so blizu nekdanjega Jelendola pred Grčaricami. Sameva tudi obeležje pri breznu Žiglovca, kjer so končale žrtve revolucionarne vihre v leta 1942, sami nedolžni domačini.
Redno pa ZZB NOB proslavlja spomin na tragedijo vodilnih članov TIGR-a, maja 1941 na Mali gori, proslavlja ustanovitev ribniške čete na Travni gori leta 1941. Proslavljajo tudi »uporništvo«, čeprav gre za tragedijo dogodkov povezanih z partizansko bolnišnico Ogenjca in proslavljajo seveda največjo partizansko zmago nad Italijani v Jelenovem žlebu, katere pa se ni še nikoli udeležilo vodstvo države, kot je to redno v Dražgošah, kjer gre sicer za tragedijo partizanskega načina boja, na račun veliko žrtev domačinov. To je zelo žalostna slika stanja duha in omike.
Kdaj bo prišlo do premika na »pomladni« strani? Kam lahko gremo, na katero spominsko proslavo? To vprašanje velja zlasti za politične stranke, naslednice DEMOS-a, ki imajo v ribniški občini že vseskozi oblast s SDS na čelu? Mar imamo lahko le proslave ZZB NOB, ki še slavijo revolucijo in ne priznavajo državljanske vojne?
Kdaj bodo tudi žrtve revolucije vredne podobnega spominjanja kot njih rablji, da se ne pozabi »bratomorna« državljanska vojna? Spominjajmo se te tragedije v Grčaricah, da se ta ne ponovi, da bomo ohranili in razvijali demokracijo in samostojno državo RS.
