Vrhovna sodnica Barbara Zobec se ne strinja z večinskim mnenjem senata vrhovnega sodišča, a zakonodaja ne dopušča, da bi napisala ločeno mnenje. Kako naj sodi po svoji vesti, zakonu in ustavi, se sprašuje.
Vrhovno sodišče v zahtevi za varstvo zakonitosti presoja o tako imenovanem kočevskem procesu iz leta 1943 (na smrt so obsodili 16 ljudi), ki jo je vložila Vida Svetek , hči v tem procesu na smrt obsojenega Viktorja Habiča. Vložnica je navedla vrsto kršitev načel poštenega sojenja pred izrednim vojaškim sodiščem narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.
Vrhovna sodnica Barbara Zobec se ni strinjala večinskim stališčem v senatu, tega pa ni mogla izraziti z ločenim mnenjem. Zato ni podpisala posvetovalnega zapisnika, ampak je vložila zahtevo za presojo ustavnosti člena, ki pravi, da je posvetovanje in glasovanje tajno. Svojo zahtevo je utemeljevala tudi s tem, da ustava zagotavlja neodvisno opravljanje sodniške funkcije.
Zobčeva v zahtevi za presojo ustavnosti trdi, da bi zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti “pomenila sodno potrditev množičnih umorov, ki so bili storjeni pod pretvezo nekakšnega sojenja”, vrhovno sodišče pa naj bi s tem dalo temu hudodelstvu zoper človečnost popolno legitimnost.
O procesih pred izrednim vojaškim sodiščem je pravnik Jernej Letnar Černič zapisal, da “niso izpolnjevali niti ene sestavine sodobnega pojmovanja pravice do poštnega sojenja”, saj je značilnost tovrstnih t.i. “show trials”, da je “končni rezultat znan že vnaprej in da njegovi uradni udeleženci prevzamejo vlogo dramskih igralcev v teatru absurda”, trdi Letnar Černič.
Ustavno sodišče je zadevo po več kot pol leta zavrglo, ker ni bil izpolnjen procesni pogoj – preden je bila vložena zahteva, bi moralo vrhovno sodišče svoje odločanje prekiniti s sklepom, a ta ni dobil zadostne podpore.
Potrditev nesodbe za sodnico nesprejemljiva
Po odločitvi ustavnega sodišča, da zahtevo vrhovne sodnice Barbare Zobec za presojo ustavnosti 115. člena zakona o kazenskem postopku zavrže, se je v pravni javnosti znova razvnela razprava o (ne)potrebnosti ločenih mnenj pri odločanju vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki namreč (drugače od kolegov na ustavnem sodišču) ne morejo podati ločenih mnenj, če se z odločitvijo senata ne strinjajo.
Več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
