Tisti, ki smo v preteklem mandatu podrobno spremljali Pahorjevo vlado, smo s težavo gledali, kako se ta brezglavo zadolžuje. Samo odličnemu mandatu prve vlade Janeza Janše se Pahor lahko zahvali, da njegovo zadloževanje Slovenije ni pahnilo v brezno skupaj z Grčijo. A če smo tudi največji kritiki minule vlade mislili, da slabše ne more iti, smo po razkritju stanja ob primopredajah, po formuliranju druge Janševe vlade, lahko samo nemo ostrmeli. Stanje se je namreč pokazalo še slabše od pričakovanega.
Zgled vlade kot dobra popotnica občemu varčevanju
V trenutku, ko pišem tole kolumno, državni dolg znaša 16.589.829.871 evrov. Vsako sekundo se poviša za 40 evrov. Že dolgo je jasno, da naši državi ne bo pomagalo nič drugega, kot strogo varčevanje, če nočemo, da se znajdemo v takšni situaciji, kot je Grčija. Da Janša misli resno z varčevanjem, je napovedal že v programu stranke SDS, kjer so manjšali število ministrstev. Naslednji korak je bila novela zakona o vladi, ki je nekatera ministrstva združila, s čimer se bo precej prispevalo k varčevanju. Še resneje se je korak k varčevanju videl v tem, da je vlada postavila organizatorje Univerzijade v Mariboru na realna tla, da jim pač ne more pomagati, ker denarja ni. Vlada varčuje tudi pri sebi. Kot je minuli teden za STA povedal minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, so se z novim mandatom plače ministrom znižale za približno štiri odstotke, državnim sekretarjem pa za cca. osem. Skratka, sedanja vlada je, tudi z lastnim zgledom, nastavila dobro popotnico za potrebni prihranek 800 milijonov evrov v tem letu.
Fiskalni pakt oz. trošimo le toliko, kolikor proizvedemo
Dobra popotnica za omenjeni prihranek je tudi fiskalni pakt, ki so ga minuli konec tedna podpisali voditelji držav članic Evropske unije. Pakt namreč vsebuje zlato pravilo, ki državam podpisnicam – od 27 držav članic pogodbe nista podpisali le Češka in Velika Britanija – nalaga dolžnost, da morajo biti njihovi proračuni izravnani, ali pa morajo beležiti presežek. To bo pripomoglo k večji proračunski disciplini v Uniji, hkrati pa bo utrdilo gospodarstvo in spodbudilo zaposlovanje. Države podpisnice bodo morale omenjeno pravilo zapisati v svoje pravne akte oz. ustavo. Slovenija, kot kaže, s tem ne bo imela nobenega problema, saj so se v ponedeljek vsi prvaki strank strinjali, da se v ustavo zapiše uravnotežen proračun. Torej, trošili bomo le toliko, kolikor bomo sami proizvedli oz. rekli bomo „adijo“ socialistični logiki zadolževanja, ki smo mu bili priča v minulem mandatu.
Socialni dialog mogoč le v smeri strogega varčevanja
Ena od večjih ovir, ki bi lahko kvarila finančno-gospodarsko okrevanje države, so lahko sindikati. Ti namreč ostro nasprotujejo strogemu varčevanju, saj menijo, da to ni pravi izhod iz krize, hkrati pa menijo, da bo to poslabšalo socialno stanje v državi. Da so precej izgubili stik z realnostjo, se je videlo na zadnjem zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta na Brdu pri Kranju. Ekonomska realnost Evrope in s tem tudi Slovenije je namreč takšna, da v poštev ne pride nič drugega kot varčevanje. Zato so vsi argumenti tokrat na strani Janševe vlade. Sindikati se bodo, z Dušanom Semoličem na čelu, tega morali slej ko prej zavesti, če želijo Sloveniji dobro. Socialni dialog bo namreč mogoč samo v smeri strogega varčevanja. Tu pa bo predvsem moral biti na udaru javni sektor. Nujna bo reorganizacija zaposlenih iz javnega v zasebni sektor. Ob tem pa pospešeno izvajanje ukrepov za javnofinančno konsolidacijo, rast, gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Premier Janša je po zasedanju vrha Evropske unije povedal, da je to najboljša socialna politika. Izkušnje Nemčije kažejo, da ima prav. In pri tej svoji politiki bo moral vztrajati do konca.
Foto: Miroslav Sárička, www.sxc.hu
