V okviru serije razprav Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji Vas vabimo na tematsko razpravo o slovenščini in predstavitev monografije dr. Alenke Divjak Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860–http://institut-nr.si/1918.
Na razpravi o slovenščini in predstavitvi monografije bodo sodelovali:
- Alenka Divjak,
- mag. Manca Erzetič,
- dr. Dean Komel,
- dr. Aleš Maver.
Tematska razprava bo v sredo, 4. aprila 2018, ob 18. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, Ljubljana.
Avtorica dr. Alenke Divjak se v svojem delu dotika pomena osrednjih pedagoških glasil, Učiteljskega tovariša, Popotnika in Slovenskega učitelja v letih 1860–1918, pri čemer je prepoznala in izpostavila podrejeni položaj slovenskega jezika v šolah na Slovenskem kot prvovrstno nacionalno in politično vprašanje, do katerega se je moral jasno opredeliti vsak politični in družbeni dejavnik tistega časa, ki je hotel igrati omembe vredno vlogo v slovenskem prostoru. Problematika rabe slovenščine je danes še vedno in znova aktualna, saj se soočamo s poskusi in tudi postopki izrinjanja slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu, kmalu pa verjetno tudi v srednjem in osnovnem šolstvu. Slovenščina ni (več) vprašanje o nacionalni identiteti, temveč vprašanje o identiteti sami in razumevanju nacionalnega kot javnega vprašanja o rabi slovenščine kot učnega jezika. Problem rabe slovenskega jezika v visokem šolstvu je postal aktualen zaradi interesa »privatizacije javnega«, za kar tako politika kot univerze uporabljajo izraz »internacionalizacija«, pod katerim se ne skriva nič drugega kot nejasno določeno razmerje med opredelitvijo, kaj je privatno in kaj javno šolstvo, v okviru katerega se jezik izrablja, namesto da bi se uporabljal. Več o tem na spletni strani INR »za govor SLOVENŠČINE«.
Borba slovenskega pedagoškega tiska za slovenski jezik v šolah na Slovenskem, ki je od nekdaj živo zaposlovala narodno zavedne učitelje, je še premalo raziskano poglavje v zgodovini slovenskega šolstva. Dr. Alenka Divjak je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru iz slovenskega in angleškega jezika, magistrirala iz staroangleške književnosti na Univerzi v Leedsu, v Veliki Britaniji, in tam tudi doktorirala iz staronordijske književnosti. Njeno zanimanje velja srednjeveškim romancam in hagiografiji, istočasno pa si kot profesorica angleškega jezika na Centru biotehnike in turizma Grm v Novem mestu zastavlja praktična vprašanja o odnosu med materinščino in tujim jezikom v slovenski šoli in odgovore na ta vprašanja išče tudi v zgodovini slovenskega šolstva, kot dokazuje ta knjiga.