Poglavitna sporočila posveta:
◾Na začetku smo slišali, da naj bo cilj etična prizadevnost in ne etična popolnost, holistična vzgoja mora biti vseprisotna, psihofizična, etična, medkulturna, medgeneracijska, pa seveda tudi prirodna, kot nam je lepo povedala načelnica skavtov.
◾Svetovni etos nas uči življenja v sožitju.
◾Določena moralnost, etičnost je prirojena, genetsko pogojena.
◾Kako se bodo razvijali naši možgani, kako nam lahko pomaga ali škoduje nevroznanost?
◾Sodobna paideja pa je primarno funkcija človeka za njegovo učlovečenje.
◾Zgodovina je odlična učiteljica življenja, še posebej antična filozofija.
◾Znanje in tehnološki napredek nas žal nista privedla na višji nivo zavesti, z duhovnostjo ne obvladujemo materialnega in zastavlja se vprašanje, ali naj razloge iščemo tudi v ekonomiji oziroma na desni ali levi strani politike, ki tudi vpliva na potrošniško orientiranost sodobnega človeka.
◾Preveč smisla je enako škodljivo kot premalo.
◾Ni nujno, da se utemeljujemo skozi vero, temveč lahko tudi prek humanosti, človečnosti, toda hkrati se postavlja vprašanje, ali je vera zgolj religija ali je več – je duhovnost. Spominjam se izjave dalajlame, ki je rekel, da politiki potrebujejo vero bolj kot puščavniki …
◾Slišali smo krasno prispodobo, da je človek kot čipka s tremi dimenzijami, poleg materiala in znanja so tu še luknjice, in nekje sem tudi slišal, da je bistvo glasbe tisti prazen prostor med notami.
◾Šolarje bi bilo treba oblikovati kot osebnosti.
◾Etika zahteva samorefleksijo in dialog, za kar sta potrebna čas in prostor.
◾Vseskozi smo ugotavljali, da se je motiti človeško, toda na žalost sodobni človek pozablja na drugi del tega pregovora, namreč vztrajati v zmoti pa je peklensko.
◾Premalo smo govorili o medijih – nemara sugestija za kdaj drugič -, ki tudi vzgajajo v dobrem in slabem. Mimogrede, med nami je urednik Vzgoje mag. p. Silvo Šinkovec, obiskalo nas je tudi nekaj drugih novinarjev, ki nam iskreno stojijo ob strani, toda zlasti na medmrežju opažamo neznosno lahkost zlivanja verbalne gnojnice in še huje, pisari se brez cenzure, pri čemer je pravica do svobodnega izražanja že zdavnaj presegla sama sebe.
◾Za duhovno rast so pomembne zgodbe, izjemno pomembna je kulturna pedagogika, ki je ”kažipot za umevanje učlovečenja,” pomembna je vzgoja srca, odprimo ga tudi minljivosti, smrti, tu sta še nežnost, zvestoba samemu sebi…
◾K celostni vzgoji znatno prispeva umetnost.
◾Spoznavajmo sebe in druge, krepimo svoje značaje.
◾Pravo, ki ne sloni na svetovnem etosu, je nepravo (Unrecht).
◾Waldorfska pedagogika, montessori pedagogika, edukacija kot skupek izobraževanje in vzgoje, permakultura in tako naprej, vse te učne metode poudarjajo znanje, solidarnost, ustvarjalnost, skupnostno učenje, skupno projektno učenje za mlade in druge vrline in veščine.
◾Zgledi vlečejo, zato je izkušenjsko učenje toliko bolj pomembno.
◾Eno od ključnih vprašanje je, kako vzgojiti samostojne in odgovorne otroke Tudi sam sem oče in tudi sam ob besedici otrok vibriram. Zakaj ne dovolimo, da odrastejo, kdo je varuh otrokovih dolžnosti, ne samo njihovih pravic? Krasna poanta, in pravim, da je čudež že otrok, kaj šele človek, če mu seveda ne odvzamemo vrojenega otroka in ga s tem razčlovečimo.
◾Ali je klasično ocenjevanje v šolah primerno ali bi morali vse bolj posegati po neštevilčnih merilih, ki bi se ukvarjala predvsem s kakovostjo, namesto s količino?
◾Napredovanje navzdol je lahko rast, kar velja tudi za učitelje.
***
Dovolite mi, da sklenem: zatorej negujmo svoje duše, da ne bomo nekoč usahnili zaradi vrednotne suše. Zvezde nas čakajo, hvala lepa, lep večer vam želim in če prej ne, se vidimo na posvetu naslednje leto.
