Indoktrinacija, da je Spomenka Hribar predstavnica »sredine«, je neutemeljena

Spomenka Hribar in Milan Kučan Foto: STA

Ob nedavnem neutemeljenem napadu dr. Hribarjeve na dr. Jožeta Možino in dr. Jožeta Dežmana, je treba opozoriti na večdesetletno vprašljivo indoktrinacijo njene javne pozicije. Več desetletij se silovito, a nekritično, promovira in indoktrinira dr. Spomenko Hribar kot predstavnico simbolne točke »sredine« na daljici Velikega razkola slovenskega naroda. Odstiranje elementov te neutemeljene indoktrinacije omogoča uvid v obstoj skupine oseb s skrajne točke daljice Velikega razkola, ki lahko brez javnega pooblastila vpliva na postavljanje in odstavljanje državne oblasti.

Indoktrinacija 1: dr. Hribarjeva ni nobena »sredina«

Desetletja, od osemdesetih let prej. stol. dalje, se silovito, a nekritično, promovira in indoktrinira podobo dr. Hribarjeve kot predstavnice »sredine«.

Promovira in indoktrinira se jo v simbolno točko na sredini daljice Velikega razkola slovenskega naroda. Točka »sredine« na daljici Velikega razkola naj bi bila simbolno enako oddaljena od dveh skrajnih točk našega razkola. Skrajni točki daljice Velikega razkola sta: na eni strani je točka A s skupnostjo sotrudnikov totalnega udara slovenskih prokomunistov v ta narod; na drugi strani je točka B z žrtvami skupine A.

Pri tem je promocija in indoktrinacija vprašljive »sredine« taktika, s katero se vzdržuje stanje patologije Velikega razkola. Diagnoza te patologije je totalni udar slovenskih prokomunistov v ta narod.  S taktiko promocije in indoktrinacije se onemogoča pošteno razpravo med Slovenci samimi. Z onemogočanjem razprave se onemogoča resnico. Onemogočanje resnice je okoliščina, ki učinkovito ovira spremembo okvarjene intime kateregakoli Slovenca, širše gledano pa se s tem ovira odpravo patologije Velikega razkola.

Indoktrinacija 2: neutemeljena vsebina teksta Krivda in greh (1987 (1984))

Eden temeljnih elementov silovite, a nekritične, promocije in indoktrinacije dr. Spomenke Hribar kot »sredine« je hipoteza, po kateri naj bi šlo pri dr. Hribarjevi, vezano na osemdeseta leta prej. stol., za »zavzemanje za priznanje […] spomina za […] žrtve protikomunistične strani […].« Hipoteza je neutemeljena.

Neutemeljena hipoteza je vezana na tekst dr. Spomenke Hribar z naslovom Krivda in greh, objavljen v Kocbekovem zborniku 1987 (1984). V desetletja silovito, a nekritično, promoviranem in indoktriniranem tekstu je dr. Hribarjeva obravnavala čas maja in junija 1945 in »poboj domobrancev, ki […] so bili odpeljani na Rog in tam pobiti […] Pobiti ljudi brez sodbe, kakor klavno živino […] S samim tem dejanjem, s pobojem domobrancev, je bila na novo, z grozo fizičnega uničenja dela naroda, dosežena z-edinitev. […] Takšno grozovitost je [po besedah dr. Hribarjeve] treba pozabiti.«

Pozabiti!

Ker je po tekstu Krivda in greh »takšno grozovitost treba pozabiti«, je gornja hipoteza, v kateri se navaja, da naj bi šlo pri dr. Hribarjevi za »zavzemanje za priznanje […] spomina […]«, neutemeljena. V siloviti, a nekritični promociji in indoktrinaciji teksta Krivda in greh je spregledano, da se v tekstu iz osemdesetih let prej. stol. podaja jasno in odločno zapoved zoper spomin – zapoved, da je »takšno grozovitost treba pozabiti«.

Indoktrinacija 3: Izvensodna prokomunistična obsodba neidentificiranih oseb

Element indoktrinacije teksta Krivda in greh torej vključuje jasno in odločno zapoved, da je »takšno grozovitost treba pozabiti«. Nadaljnji element teksta Krivda in greh je vešče pisan izvensodni udar v neodtujljivo človekovo pravico do rehabilitacije prizadetih oseb.

Po vsebini teksta iz osemdesetih let prej. stol. gre namreč za okoliščine, v katerih prizadete osebe sploh (še vedno) niso veljavno sodno identificirane. Tudi druge okoliščine, v katerih so osebe prizadeli, niso ugotovljene. V takšnih okoliščinah je v tekstu Krivda in greh, ob govoru o »pobitih ljudeh brez sodbe«, izrečena izvensodna obsodba. Izrečena je obsodba neidentificiranih prizadetih oseb s prokomunistično obsodilno identifikacijo »domobranci«. To je prokomunistična indoktrinacija.

S prokomunistično izvensodno obsodilno identifikacijo je prizadetim osebam, ki sploh še niso (še danes) identificirane in okoliščine, v katerih so jih prizadeli, niso ugotovljene, odvzeta starodavna varovana človekova pravica o dokaznem bremenu tistega, ki zatrjuje (po latinskem reku Ei incumbit probatio qui dicit, non qui negat). Slednje je sestavni del varovane pravice prizadetih oseb do domneve nedolžnosti. Prizadete osebe so nedolžne osebe.

Nedolžne.

Indoktrinacija 4: dr. Hribarjeva ni niti »sredina« niti Antigona

V slednjem je patogeni nukleus, jedro desetletja silovito, a nekritično, promoviranega in indoktriniranega teksta Krivda in greh. Tekst zagotavlja indoktrinacijo pozicij skupine A z daljice Velikega razkola slovenskega naroda. Tako je pozicija dr. Hribarjeve v skrajni točki A daljice. Zato navedena ni nobena predstavnica »sredine«.

Tudi poznana simbolična primerjava dr. Spomenke Hribar z Antigono (primerjaj uvodnik dr. Alojza Rebule v: Celovški zvon, september 1985) je pravtako neutemeljena. Kajti izvensodna obsodba neidentificiranih prizadetih oseb iz teksta Krivda in greh, z jasno in odločno zahtevo, da je takšno grozovitost treba pozabiti, nima nobene zveze s simbolnim sporočilom starodavne legende o pošteni deklici Antigoni.

Indoktrinacija 5: nepooblaščena oblast v rokah dr. Hribarjeve (2006)

Odstiranje elementov večdesetletne neutemeljene indoktrinacije dr. Hribarjeve omogoča nadaljnji uvid. Uvid v skupino oseb s skrajne točke A daljice Velikega razkola slovenskega naroda, ki lahko brez javnega pooblastila vpliva na postavljanje in odstavljanje organov državne oblasti.

Po avtorazkritju dr. Zdenka Roterja v knjigi Padle maske, je dr. Hribarjeva v skupini oseb, ki, brez kakršnegakoli oblastnega pooblastila, v avgustu leta 2006 na kmečkem turizmu Nevenke Bajuk v Radovici v Beli krajini, kjer sta zakonca Roter praznovala 80-letnico, vpliva na postavitev predsednika države – »Po dogovoru s Kučanom je govoril s Spomenko, ali bi bila pripravljena kandidirati […] Potem je Tine nenadoma izrekel ime: dr. Danilo Türk […] Tine je rekel, neposredno: če ga ne boste dobili vi (potem se je popravil: mi), ga bodo torej drugi. Po tehtanju argumentov so bili vsi za idejo, Kučan je obljubil, da bo govoril z njim […] tudi z Gregorjem Golobičem, ki je v predsedniški kampanji postal eden vodilnih v Türkovem predvolilnem štabu.«

Indoktrinacija 6: vprašljiva aktivnost dr. Hribarjeve (2013)

Poleg odločanja o predsedniku Republike Slovenije so dr. Hribarjevo dne 12. 2. 2013 zalotili pri predsedniku Državnega zbora, dr. Gregorju Virantu.

To je bil čas udara v Vlado Republike Slovenije. Okoliščine udara so strnjeno naslednje. Tik pred udarom v Vlado je njen predsednik, sicer eden največjih demokratično izvoljenih slovenskih politikov vseh časov – Janez Janša (slednje primerjaj z objavami njegovih oblastnih funkcij v uradnem listu), dne 19. 12. 2012 podal napoved preiskave vprašljivih dejanj v slovenskih bankah (primerjaj npr. – tu). Po letu dni pregretih časov (2012) zoper kakršnokoli reformo te vlade je namreč prišlo do zgodovinskega preobrata v prid možnosti za preiskavo vprašljivih preteklih dejanj v bankah. Preobrat je nastopil v obliki dne 21. 12. 2012 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljene odločbe Ustavnega sodišča z dne 17. 12. 2012, ki ni dovolila referendumov zoper Zakon o slovenskem državnem holdingu in Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

Takoj zatem se je 7. 1. 2013 posebej močno udarilo s Komisije Republike Slovenije za preprečevanje korupcije z izvenzakonitim Zaključnim poročilom, številka 06259-1/2013/1 v delu, ki se nanaša na predsednika Vlade Republike Slovenije. Nato je dne 12. 1. 2013 predsednik zakonodajne veje oblasti, to je Državnega zbora, dolgoletni profesor upravnega prava, pojasnil svoj del udara v izvršilno vejo oblasti – v Vlado: »Če v 10 dneh ne bo sprejet odstop predsednika vlade, DL ne bo več član koalicije Janeza Janše,« sicer si želijo sodelovati v koaliciji, vendar »ne pod tem predsednikom vlade« (primerjaj npr. – tu).

Na kar so, v času vprašljive aktivnosti zoper Vlado Republike Slovenije, v prostorih Državnega zbora dne 12. 2. 2013 opazili še dr. Spomenko Hribar med odhodom s posveta z navedenim predsednikom Državnega zbora (primerjaj npr. – tu). Ob tem je nadaljna okoliščina, da dr. Hribarjeva, tudi tedaj, podobno kot že avgusta 2006, ni imela oblastnega pooblastila za to, kar je nekaj dni prej v ločenem kontekstu povedala, in sicer da je treba »takšnega človeka [predsednika Vlade Republike Slovenije] preprosto odstraniti s te funkcije