Rodil se je leta 1867 v Radušah pri Slovenj Gradcu, kjer je odraščal z materjo Marijo Kristjan. Ob krstu so ga poimenovali za Jurija oziroma Georga, vendar se je že v času študija preimenoval kot strasten rodoljub in narodnjak v Oroslava.
Osnovno šolo je obiskoval v Slovenj Gradcu, klasično gimnazijo pa v Mariboru. Že v mladih letih je pokazal svojo veliko nadarjenost. Po maturi z odličnim uspehom je leta 1889 začel s študijem medicine. Po opravljenem prvem letniku na Dunaju se je prepisal na medicinsko fakulteto, kjer je kot splošni zdravnik diplomiral v letu 1896.
Že med študijem je odslužil vojaški rok in dosegel podoficirski čin. Njegovo nadarjenost so opazili tudi v vojski in mu ponudili napredovanje v oficirja in trajno zaposlitev v oboroženih silah. Oboje je odklonil in se še istega leta poročil s Klotildo Uršič. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, vendar pa so štirje umrli že zgodaj za posledicami otroških bolezni, ki se jih tedaj še ni bilo mogoče ubraniti. Morda le v razmislek: v zadnjem stoletju je medicina dosegla nesluten razvoj in dolgo časa se je zdelo, da je človek premagal naravne sile in na področju medicine presekal s tisočletno realnostjo, ki je pomenila, da je polovica otrok umrla že v starosti manj kot petih let. Zdi se mi, da nam je šele zadnja epidemija ponovno spodnesla tla pod nogami in nas soočila s starimi izkušnjami.
Od leta 1896 je kot zdravnik služboval v Ribnici na Pohorju, nato pa od leta 1899 kot okrožni zdravnik v Ormožu. Njegov okoliš je obsegal precejšni del Dravskega polja. Za povrh pa je izvajal še lekarniško dejavnost. Bil je natančen diagnostik in dober porodničar, pa še patolog za povrhu. Brez dvoma človek številnih talentov.
Zaradi dejstva, da je izhajal iz skromnih družinskih razmer, je imel poseben čut za revne paciente. V časih, ko je bila misel na javno zdravstvo še utopija, je zdravil tudi tiste, ki si zdravnika sploh niso mogli privoščiti. Kot da to ne bi bilo dovolj, je prevzel še zdravniško službo na vlakih, ki so vozili med Čakovcem in Ptujem. Torej preko notranje meje med Avstrijo in Ogrsko.
Že v dijaških letih se je krepila njegova narodna zavest, navduševal se je nad liberalnimi idejami in se udejstvoval v narodnoprebudnih organizacijah. Bil je zagovornik učiteljstva in šole. Prizadeval si je za krepitev narodne zavesti ter obstoj in napredek slovenstva. Kot študent medicine je bil v Gradcu član slovenskega akademskega društva Triglav, ki je bilo pomembno za krepitev nacionalne zavesti slovenske mladine, in član akademske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je postavila po robu nemškemu in italijanskemu raznarodovalnemu delovanju na šolskem področju. V podružnici je bil leta 1893 izvoljen za njenega predsednika. V Ormožu je nadaljeval z narodnoprebudnimi aktivnostmi. Deloval je v društvu Sloga, Slovenski matici, v odboru ormoške čitalnice, kjer je sklenil čitalnično knjižnico razširiti, jo odpreti kot javno in brezplačno ter ji nameniti večji znesek za nakup knjig. Aktiven je bil tudi v ormoški podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, kjer je bil v letih 1900 in 1901 tudi predsednik. Kot član Učiteljskega društva je osveščal prebivalce Ormoža ter jim predaval o higieni in nalezljivih boleznih.
Dandanes je ime Kristana Oroslava potonilo nekoliko v pozabo. A bil je človek, ki se je pred stoletjem in pol dvignil iz bede vsakdana in postal eden najbolj spoštovanih in uspešnih Slovencev svojega časa.
