Jože P. Damijan predlaga ustanovitev “slabe banke”, kar je prvič predlagal pred tremi leti in pol (februarja 2009). Trdi, da je predlog tri-in-pol leta kasneje še bolj aktualen in bistveno bolj akuten, predvsem pa težje izvedljiv ter bolj tvegan in potencialno dražji za davkoplačevalce. Tokratni predlog je kopija tistega iz 2009, zato ga v prispevku v celoti navede.
Trdi, da se v takratnem predlogu niso zmotili niti za ped, “razen da so morda bili še premalo pesimistični glede razvoja krize, saj se je globalna kriza prelevila v prvi vrsti krizo evro območja, čigar talec je celotno globalno gospodarstvo.”
In odziv politike. “Eno leto pobjavi se ni zgodilo nič, razen, da so tedanji minister za finance France Križanič, še vedno aktualni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, že zdavnaj nekdanji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič ter plejada najbolj uglednih slovenskih bančnikov in akademskih ekonomistov kot v en glas ponavljali, da pri nas slaba banka ni potrebna in da so banke v odlični kondiciji. Marko Kranjec se je celo zelo slikovito izrazil, da je “slaba banka slaba ideja“. To vsesplošno zanikanje problema je potekalo orkestrirano kljub dejstvu, da so v ZDA (program TARP) in v Nemčiji (mehanizem SPV) prav tedaj in na prav takšen način reševali slabe terjatve bank.
No, kljub popolnemu zanikanju problema in tiščanju glave v pesek, se je situacija dramatično poslabševala, kreditni krč je z vso močjo udaril po slovenskem gospodarstvu in slovenski BDP je v letu 2009 upadel za 8.1%, kar je dvakrat močneje od povprečja držav evro območja. Zato sem leto dni kasneje (februarja 2010) v Financah poskusil še enkrat ter javnosti in politikom poskusil razložiti, kako so koncept slabe banke uporabili Švedi v 1990. letih in kako deluje ameriški program TARP.”
V današnjem prispevku tretjič predlaga ustanovitev slabe banke, upoštevaje današnje stanje slovenskega bančnega sistema in sicer na osnovi petih načel. Razmišljanje sklene v prepričanju, “da se bo sedanja vlada bolj resno kot prejšnja lotila tega projekta sanacije slovenskega bančnega sistema. Nisem pa prav zelo prepričan, da bo pri tem tudi vztrajna in da bo korektno opravila nalogo. Za pričakovati je, da bo največ zapletov (1) glede upravljalca slabe banke, kjer bo vlada najverjetneje hotela proces voditi prek neke paradržavne agencije, ki bo neodvisna samo na papirju, predvsem pa bo politično motivirana in s tem neučinkovita pri svojem delovanju, ter (2) glede procesa odprodaj slabih terjatev, kapitalskih deležev in deležev v poslovnih bankah. Prav pri slednjem se ob tem, če bo slabo banko upravljala paradržavna agencija, obeta pravo lovišče za strankarske finančne mahinacije in korupcijo. Bojim se, da se bo na koncu ves koncept slabe banke na koncu izrodil v veliko korupcijo. Predpogoj, da do tega ne pride, je prenos upravljanja slabe banke na tujega upravljalca.”
Več: damijan blog
