Avtor pogovora: Bogomir Štefanič. Vir: Družina. Zbor za republiko 8. februarja v Ljubljano vabi »vse, ki v srcu dobro mislijo«, pojasnjuje njegov predsednik dr. LOVRO ŠTURM.
Zbor za republiko ta čas vstopa v javni prostor z vrsto pogovornih srečanj, ki tečejo pod naslovom: Kdo nam je v resnici ukradel državo? Kako sami odgovarjate na to vprašanje?
Na javnih tribunah skušamo pojasniti, kako je prišlo do tega, da je v tranzicijskem obdobju velik del naše skupne lastnine prešel v nezaslužene roke. Prav v trenutku, ko je bila država na dobri poti, da bi z ustanovitvijo slabe banke in državnega holdinga – orodij, s katerima bi lahko ne samo ugotovila, kdo je odgovoren za milijonske, celo milijardne zneske izgubljenega denarja in tudi to, kam so ti nepredstavljivo visoki zneski odšli, in ko bi končno lahko poiskali tudi možnosti, da se vsaj del tega denarja vrne nazaj –, je prišlo do vztrajnih prizadevanj za destabilizacijo vlade. Destabilizacija bo imela nedvomno zelo škodljive posledice: na eni strani bo gotovo zameglila iskanje odgovorov na omenjena vprašanja, na drugi strani pa bo tudi izjemno škodovala prizadevanjem slovenske države, da se izkoplje iz sedanjih kriznih razmer. Za to so bili dani vsi pogoji – seveda ob nemotenem delovanju vseh državnih funkcij, vključno z vlado.
To sporočilo očitno množično nagovarja ljudi. Ali imate zbirne podatke, koliko ljudi se je udeležilo dosedanjih okroglih miz v Ljubljani, Slovenj Gradcu, Šenčurju, Mariboru …
… pa v Postojni, Šentjerneju, Lenartu, Novi Gorici, v kratkem še v Celju. Vse okrogle mize so bile zelo dobro obiskane; udeležuje se jih vsakič vsaj nekaj sto, celo do petsto obiskovalcev, v Ljubljani pa jih je bilo celo čez tisoč, vsega skupaj je prišlo nekaj tisoč ljudi.
Zbor za republiko je sprejel odločitev, da organizira tudi množičen javnih shod, in sicer 8. februarja ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kaj je temeljni namen tega shoda?
Odločitev o organiziranju vseslovenskega Zbora za republiko, ki bi bil 8. februarja v Ljubljani, smo sprejeli že 14. januarja. Za sporočilno vsebino tega shoda pod naslovom »Za Slovenijo gre« smo si izbrali geslo »Ki tukaj smo se zbrali, ker dobro v srcu mislimo«. Predvideli smo bogat kulturni program in nagovore gostov (podrobnosti v času pogovora, tj. v ponedeljek, 28. januarja, še niso bile v celoti znane; op. B. Š.). Od udeležencev pričakujemo, da na zborovanje prinesejo slovenske in evropske zastave, transparenti z napisi, ki bi motili kulturno ozračje, seveda niso zaželeni. Želimo biti ponosni kulturni državljani.
Koga dejansko vabite? Shod namreč kritični opazovalci postavljajo v okvir boja med desno orientiranim delom slovenske civilne družbe, ki naj bi ga nagovajal Zbor za republiko, in levimi civilnodružbenimi pobudami, ki naj bi večinoma stale za uličnimi protesti, ki smo jih videli v zadnjem času.
Ne gre za kakršna koli nasprotja. Tudi mi se zavzemamo za enakost pred zakonom in pravičnost za vse.
Zakaj ravno 8. februar in zakaj ravno Kongresni trg?
Za 8. februar je bilo več razlogov: prvi je seveda ta, da je to dela prost dan, drugi pa, ker se Prešernov dan vsebinsko izrazito prekriva s sporočilom, ki ga posredujemo javnosti – geslo shoda je ne nazadnje vzeto prav iz Zdravljice. Kongresni trg pa je bil izbran zato, ker je Zbor za republiko doslej na tem mestu imel že nekaj odmevnih javnih prireditev.
Kako je tekel postopek pridobivanja soglasij za prireditev?
Ko smo 14. januarja sprejeli odločitev za shod, smo kmalu zatem, že 16. januarja, prvič vzpostavili stik s pristojnimi službami na Mestni občini Ljubljana in od njih 18. januarja prejeli odgovor, da je prostor za prireditev mogoče dobiti, saj zanj ni nobene druge prijave. 21. januarja smo zato vložili tudi formalno vlogo in 25. januarja na vpogled dobili osnutek pogodbe. V ponedeljek, 28. januarja, je bila ta pogodba podpisana.
Shod je postal »sporen«, ker je na isti dan na istem prostoru, a ob drugi uri sklicana t. i. tretja vseslovenska vstaja, ki bo znova uperjena proti političnim in drugim elitam. Zaradi te časovne bližine nekateri vaš shod primerjajo z »Miloševićemi mitingi resnice« oziroma z »napovedjo državljenske vojne proti lastnemu narodu«.
Glede časovne bližine znova poudarjam: Zbor za republiko je za organizacijo prireditve pravočasno sprožil postopek pridobivanja dovoljenj pristojnih organov. V primeru da bi prireditev pred tem prijavil kak drug organizator, bi seveda ta, in ne mi, pridobil potrebna dovoljena, kar pa se ni zgodilo, zato sklicevanje na prednost ni utemeljeno. Kolikor vem, so se z napovedjo protestov za 8. februar popoldan na spletu prvič oglasili nekaj dni po tem, ko smo sprejeli sklep o shodu Zbora za republiko, vendar takrat na pristojne niso naslovili nobene uradne vloge.
Glede mitingaških in drugih očitkov, ki jih navajate, pa lahko rečem le to, da so popolnoma neutemeljeni in skrajno žaljivi. Ne vem: ali naj jih razumemo tudi kot grožnje? Znano je, da so se na nekaterih dosedanjih protestih pojavljali izrazito nestrpni napisi, ki so pozivali h grobemu nasilju, recimo k vnovični napotitvi na množična morišča, v Barbarin rov na primer. Prišlo je tudi do nekaterih izrazito nasilnih dejanj, ki drugače misleče izključujejo in jih v skrajni točki celo življenjsko ogrožajo, denimo z metanjem granitnih kock.
Ali ste bili kot predsednik Zbora za republiko tarča groženj?
Žal se to res včasih zgodi, tudi ko grem po mestu, kar je vznemirilo mojo ženo.
Ali so razmere v državi res tako napete, da je v časovnem sosledju nemogoče pripraviti dve prireditvi, za kateri bi bilo vnaprej jasno, da se bosta mirno začeli in končali?
Živimo v svobodni demokratični družbi, katere sestavni del je svobodna izmenjava mnenj. Naša prireditev je organizirana tako, da ne sproža konfliktov, temveč izhaja iz prvobitne kulture dialoga. To upravičeno pričakujemo tudi od drugih udeležencev javnih razprav in srečanj.
Kar pa se denimo ni zgodilo na okrogli mizi Zbora za republiko v Mariboru. Protestniki so ob istem času in na istem kraju uprizorili svojevrstno »miniranje« pogovornega srečanja. Zanimivo je, da takšno ravnanje v javnosti večinoma ni bilo sprejeto kot nekaj konfliktnega, mitingaškega.
To kaže na različna merila, tudi izrazito pristranskost pri medijskem poročanju.
Člani vodstva Zbora za republiko so tudi predstavniki pomladnih strank. Ali je res tako nenavadno, če svoje članstvo spodbujajo k udeležbi?
Tudi doslej je bilo tako. Stranke so del veljavnega ustavnega sistema, v njem delujejo in v podpori srečanjem Zbora za republiko ne vidimo razlogov za pomisleke.
Kako umiriti razgrete družbene razmere? Kako razpravo o perečih vprašanjih vendarle vrniti v razumne okvire?
Razpravo moramo usmeriti v iskanje rešitev za ključna vprašanja, pred katerimi je ta trenutek Slovenija. Ta vprašanja pa so: kako zagotoviti nemoten dotok posojil, ki jih Slovenija letos življensko potrebuje, in kako zagotoviti nemoteno delovanje vseh državnih organov, tudi vlade. Kajti v nasprotnem primeru bomo v zelo kratkem času v položaju, ki si ga svoboden narod ne zasluži in iz katerega bo zelo težko najti izhod.
Vir: Družina
