Šentjernejska noč označuje množični pokol pariških hugenotov, ki so bili francoski kalvinisti, v noči na 24. avgust 1572. To je bilo v času osmih francoskih verskih vojn (1562 – 1598), ko so se hugenoti pod vodstvom admirala Gasparda Colignyja uprli katoliškemu kralju, katerega je podpiral vojvoda Guise.
V Franciji je divjala krvava državljanska vojna, Šentjernejska noč pa je bila višek te vojne. Ko je Katarina Medičejska ugotovila, da katoliška vojska ne bo uspela premagati protestantov, si je domislila načrt. Svojo hči Margareto (Margot) je poročila s hugenotskim kraljem Henrikom Navarskim Burbonom in na praznik apostola Jerneja priredila veličastno poroko. Na slavje je povabila tudi hugenote, katere so potem zastrupili ali pa so jih pobili katoliški vojaki. Tisto noč je bilo v Parizu in drugje po Franciji ubitih ali zastrupljenih na tisoče hugenotov. Čeprav je pokol močno oslabil hugenote, pa je zaradi maščevanja ponovno podžgal vojno, ki se je končala z nantskim ediktom v Bulonjskem gozdu julija 1573. Henrik Burbonski, ki je med tem prestopil v katoliško vero pa je hugenotom podelil amnestijo in zagotovil omejeno versko svobodo.
Foto: Wikipedia
