Civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje 1945-2015 je prvič javno predstavila namene in načrte delovanja, ki bodo vrhunec doživeli v prihodnjem spominskem letu. Romana Bider, dr. Katarina Kompan Erzar, Marko Fink in Jože Bartolj so v imenu pobude predstavili različne vsebine, aktivnosti in povezovanja, skozi katere želijo spodbujati proces odkrivanja zamolčanih in prezrtih človeških plati vojne in povojnega režima, zdravljenje travm ter proces odpuščanja.
Katarina Kompan Erzar je izpostavila dolgotrajni molk o trpljenju, krivicah in bolečini, ki je naraščal in obremenil tudi generacijo vnukov, ki zato nimajo prave podobe o preteklosti. Generacija, ki je odraščala ob pogosto zagrenjenih starših, čakajočih na razumevanje in oporo, tako živi v prepričanju, da je bilo o vojni že vse povedano. Zato je potreba o iskrenem pogovoru še kako živa, zato je čas za resnico in sočutje.
Marko Fink, svetovno znani basbaritonist z izkušnjo izgona iz domovine, je kratko spregovoril o svoji osebni zgodbi, ko je bila domovina daleč in jo je lahko doživljal le v obliki besede, pesmi, fotografije … Na tujem se je naučil, da mora domovino ljubiti in da za mrtve ne sme biti mrtev, marveč do njih vzpostaviti odnos. Kot glasbenik pozna izkušnjo, ko se pristna umetnost dotakne srca, zato se danes sprašuje, kdo danes razvija srčno kulturo? Prepričan je, da moramo po sedemdesetih letih, ko se še vedno srečujemo s sovraštvom in srčno trdoto, nekaj narediti. Pri pobudi sodeluje, ker ta presega ustaljene vzorce, čeprav ne bo vsakemu všeč. Napovedal je vsaj en večji koncert, ki se bo zgodil v Slovenski filharmoniji in na katerem bo med drugimi nastopil Simfonični orkester RTV SLO.
Romana Bider je predstavila projekt Vseposvojitev – Varuhi spomina, ki vabi k spominu na žrtve zla druge svetovne vojne in po njej na Slovenskem. Kot mati in gospodinja je metaforično pregovorila o kosteh, ki lahko ležijo skrite na vrtu hiše. Ob tem se sprašuje, kaj je lahko še hujšega kot to, da se delamo, da jih ni. Skoraj škandalozno vendarle te kosti, ki se ne pustijo zlahka uničiti, lahko postanejo za nas zaklad. Človekova naloga je (po Franklu), da ob srečanju s trpljenjem, ob katerem se v notranjosti nekaj premakne, najde smisel. V ta miselni kontekst je postavljena pobuda Vseposvojitev, s katero žrtve ponovno dobivajo dostojanstvo, narod mir, sodelujoči pa obujajo občutljivosti za razločevanje med dobrim in zlim. Romana Bider še spomni, da ostati brez groba že od antične Antigone predstavlja grožnjo razkroja tako za posameznika kot za družbo. Vendar je Antigona vztrajala do smrti in pokopala brata. Po njenem mnenju tudi danes pri tej nalogi potrebujemo vero, ki premika gore. Do danes so bile na spletni strani Vseposvojitve posvojene 203 žrtve.
Med pobudami in dejavnostmi, ki se vključujejo v pobudo so dejavnosti društva Združeni ob lipi sprave, Teološke fakultete (z mednarodno konferenco) in Radia Ognjišče, s skupnim projektom okroglih miz po Sloveniji. Oblikoval se je že predlog, da bi 24. junij razglasili za dan spomina na žrtve vojn in nasilja. V Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu RS pripravljajo retrospektivi dokumentarnih in igranih filmov, ki pričajo o drugi svetovni vojni, revoluciji in njunih posledicah. Februarja 2015 bo odprta skupinska likovna razstava, na kateri bo sodelovalo okrog 25 slovenskih slikarjev in kiparjev. 70 klekljaric iz 70 slovenskih krajev bo sklekljalo 70 tridimenzionalnih golobov, ki bodo predstavljali 70 let miru od zaključka II. svetovne vojne. Programske vsebine in dogodke bodo predstavljene na spletnih straneh pobude in na Časniku. Pobuda je odprta za vse in vabi v dialog.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
