Requiem za sanje (2.)

NLB30. junij 2015 bo zadnji dan poslovanja podružnice NLB na Opčinah. Nestrateška podružnica, kot so jo poimenovali v Ljubljani, po tem datumu zapira vrata. Največja slovenska banka tako zapušča drugi najpomembnejši trg za Slovenijo. O tem smo se razpisali že v prejšnji številki. Kljub temu pa ostajajo odprta še številna vprašanja, ki v zadnjih tednih niso dobila odgovora, a bi lahko precej bolje osvetlila ozadje odločitve matične banke. Ocenam o negativnem poslovanju tržaške podružnice so se v prejšnjem tednu po robu postavili tudi zaposleni v podružnici NLB – Trst. Tokratni zapis bomo začeli prav z njihovimi pomisleki na ravnanje matične banke.

Beseda zaposlenim

Gre pravzaprav za odgovor na izjavo matične banke o zaprtju poslovanja. V Ljubljani so namreč poudarili, da se v podružnici Trst obseg poslovanja vztrajno zmanjšuje že vse od leta 2007. Podružnica, tako pišejo, posluje z izgubo od leta 2010, od 2013 pa celo z negativnim rezultatom iz tekočega poslovanja pred slabitvami. “Zato se je postopek postopnega in s strankami usklajenega zaprtja komercialnega poslovanja podružnice Trst že začel in se bo predvidoma končal do sredine leta 2015”, navajajo še v tiskovnem sporočilu. Iz letnih poročil pa izhaja drugačna slika: že res, da je NLB Trst v letu 2012 poslovala negativno (v znesku približno 9 milijonov evrov), pred tem pa so bile poslovne številke pozitivne. V letu 2011 je bil pozitivni rezultat v višini 83 tisoč evrov, v letu 2010 124 tisoč evrov, leta 2009 pa 440 tisoč evrov, pred tem letom pa v milijonskih zneskih. To v svojem tiskovnem sporočilu poudarjajo tudi zaposleni. Na vprašanje, kje je bila torej izguba pred letom 2012, iz Ljubljane odgovarjajo, da je treba od dobička v letih 2010 in 2011 odšteti “stroške, ki jih vsaki podružnici alociramo iz funkcij sedeža skupine v Ljubljani”. Po mnenju poznavalcev so ti stroški brezpredmetni: podružnice v tujini jih imajo večinoma že vključene v lastno bilanco in bi bilo njihovo ponovno “alociranje” v bistvu nepotrebno podvajanje.

Glede slabšega poslovanja v zadnjih letih pa je sama matična NLB priznala, da na rezultate poslovanja in neto prihodke članic NLB skupine na nestrateških trgih vpliva dezinvestiranje in postopno zapiranje. Tudi glede tega so zaposleni postregli z nekoliko konkretnejšimi številkami. Posledica strategije umika iz “nestrateške” Italije, je bilo krčenje dejavnosti v Trstu, ki ga je naročila Ljubljana: naložbe, ki so leta 2010 dosegale 300 milijonov evrov, so v letu 2013 znašale manj kot 60 milijonov evrov. Dalje je bilo podružnici Trst od 1. marca lani dovoljeno opravljati le nekatere kratkoročne posle s strankami, ki so strateškega pomena za matično NLB. Ob tem, še navajajo zaposleni, je bilo zvišanje rezervacij na strateško aktivnih naložbah ponekod pretirano in nepotrebno.

Zapiranje vrat na zahod

Iz Ljubljane so na naša vprašanja glede razlogov zaprtja tržaške podružnice v odgovoru omenjali slabe poslovne rezultate (negativno poslovanje, ki je po njihovem mnenju stalnica od leta 2010 dalje) ter majhno število strank, zaradi česar naj bi Trst izgubil tudi svoj simbolni vidik povezovanja med Slovenijo in Italijo: zaradi majhnega števila strank Ljubljana tudi v prihodnje ne vidi možnosti za skokovit porast poslovanja. Mimo odgovornosti matice, da se je stanje v Trstu poslabšalo, pa lahko pogledamo še na nekatere podatke, ki nam izrišejo klavrno sliko poslovanja tudi na tistih trgih, ki jih je matična NLB ohranila kot strateške.

Samo za kratek povzetek: NLB je začela svoje podružnice v tujini, ki so si prislužile oceno nestrateške, zapirati zaradi slabega poslovanja in izjemnih izgub, ki jih je skupina NLB zabeležila v zadnjih letih. Evropa je zato jasno zahtevala, naj NLB opusti tiste dejavnosti, ki ne spadajo v t. i. “core business”. V Ljubljani so se odločili, da med osrednje dejavnosti uvrstijo poslovanje na Balkanu in ne v Evropi. Ob ugotovitvi, da so bile nekatere evropske podružnice (recimo frankfurtska LHB) že dalj časa globoko pod gladino finančne vzdržnosti, pa se poraja vprašanje, zakaj si je NLB tako odločno zaprla vrata na zahod. Vprašanje je povsem na mestu, če pogledamo na podatke o poslovanju v republikah nekdanje Jugoslavije, ki so vse prej kot navdušujoči (v poštev bomo vzeli poslovno leto 2012, ki je zadnje, za katerega so znani poslovni rezultati).

Izgube tudi na balkanskih strateških trgih

NLB na trgih nekdanje Jugoslavije ima svoje postojanke v Črni gori (Podgorica), na Kosovem (Priština), v Srbiji (Beograd), v Makedoniji (Skopje) in v Bosni in Hercegovini (Banja Luka in Tuzla). Pozitivno poslovanje je NLB zabeležila v BiH in na Kosovem, a je kljub temu bila izguba, ki jo je NLB v letu 2012 knjižila v Srbiji in v Črni gori toliko višja, da je izkupiček na balkanskih trgih bil krepko pod ničlo. Negativni rezultati, ki so jih v letu 2012 pridelali strateški trgi, znašajo 43,84 milijona evrov. Temu je treba prišteti še 83,72 milijona evrov oslabitev in rezervacij, ki so se prav tako oblikovale v srbski in črnogorski podružnici. NLB Montenegrobanka in NLB Beograd sta bili v letu 2012 tudi med naslovljenkami dokapitalizacijskega paketa, s katerim je matična NLB skušala oživiti tuje podružnice in je bil vreden 141 milijonov evrov. Črnogorska podružnica je poslovno leto 2012 skenila z minusom v višini 21 milijonov evrov, beograjska pa z minusom v višini 35 milijonov evrov. Zgovoren je nadalje še podatek, da se je v letu 2012 na območju republik nekdanje Jugoslavije za NLB zmanjšalo kreditiranje gospodarstva, pri vseh bankah (z izjemo Kosova) pa se je pojavil tudi odliv depozitov (v višini 2 odstotkov).

Pomembno vprašanje, ki ni še našlo uradnega odgovora, je tudi vsota slabih kreditov v podružnicah NLB. Posebej bi bili zanimivi podatki o slabih posojilih na “strateških” trgih. Slaba posojila so bila namreč osnovni problem za nastanek hude bančne krize v zadnjih letih. NLB je dober del slabih kreditov v prejšnjih mesecih prenesla na DUTB (oziroma slabo banko). Kljub temu pa jih je v portfelju matične banke še vedno za približno 20 odstotkov (1,9 milijarde evrov). Med temi je tudi še vedno celoten izkupiček slabih posojil iz tujih podružnic, ki jih po zakonu NLB še ni mogla prenesti na DUTB. Po oceni poznavalcev igrajo med nosilci slabih kreditov pomembno vlogo tudi izpostave NLB v državah nekdanje Jugoslavije. Črnogorska podružnica je leta 2012 na primer imela za 35 odstotkov slabih kreditov (bonitetna ocena C, D in E), kar je skupaj znašalo 653 milijonov evrov od skupaj 1,86 milijarde evrov podeljenih kreditov. Drugih uradnih podatkov o slabih kreditih na strateških trgih, predvsem tistih po izvedbi stresnih testov decembra lani, še ni. In ti bi šele pokazali realno sliko.

Sedež na Opčinah

Kaj bo z zaposlenimi v tržaški podružnici, uradno ni znano. Predsednik uprave NLB Janko Medja je bil v nedavnem intervjuju za Primorski dnevnik zelo oprezen. Češ, z zaposlenimi moramo ravnati odgovorno, a danes ne moram še ničesar napovedati, in podobne fraze. Jasno je, da bo dosedanjim zaposlenim trda predla, ko se bodo vrata openske podružnice zaprla. Lahko pride v poštev zaposlitev v bližnjih podružnicah NLB onkraj meje? Tudi to bo težko izvedljivo: NLB je že zaprl 22 podružnic v Sloveniji, do naslednjega leta naj bi odslovil skupno 700 zaposlenih.

Ob vseh teh številkah je vprašanje okoli novega sedeža na Opčinah že skoraj na ravni farse. Odprli so ga marca 2010, le nekaj mesecev pred tem, ko je banka razglasila tržaško podružnico za nestrateško. Čemu torej taka potrata denarja? Iz Ljubljane so pojasnili, da je bila odločitev o novi gradnji sprejeta v času konjunkture, ko je NLB vodila še dokaj “agresivno” politiko širitve na drugih trgih.
Po naših informacijah je bila ta odločitev sprejeta leta 2008, torej le nekaj mesecev pred tempirano bombo “Lehman brothers” in slabo leto, preden so se katastrofalne posledice uresničile tudi v Sloveniji. Kljub konjunkturi so vodilne strukture v NLB leta 2008 najbrž vedele, kakšno je realno stanje znotraj največje slovenske banke. Bolj kot za investicijo bi torej lahko rekli, da je šlo za tveganje (tako kot so bili visoko tvegani skoraj vsi podeljeni krediti). Leta 2009, ko se je zadeva na Opčinah zagnala, pa je bilo (posebej bančnim poznavalcem) že povsem jasno, čemu drvi naproti bančni sektor. A vseeno: konec marca 2010 je bilo na Opčinah odprtje novega po modernih standardih zgrajenega sedeža. Danes je ta sedež (žal) katedrala sredi puščave. Vprašanje o stroških in investiciji v gradnjo pa je (seveda) ostalo brez odgovora, kljub temu da je NLB v večinski državni lasti in razpolaga torej z javnim denarjem.
NLB je z odločitvijo za selitev iz Trsta torej najprej zapustila tržaško mestno središče (kar je precej huda strateška napaka ne samo iz narodnostnega, ampak tudi s čisto poslovnega vidika), nato pa je nametala denar v strukturo, ki je bila razglašena za nestrateško le nekaj mesecev po odprtju. To je že matematika na višjem nivoju.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.