Reportaža (foto): Koroška in podzemlje Pece

Vsi pred Najevsko lipo
Vsi pred Najevsko lipo

Letos se je v Ribnici odvijal že 10. Ribniški pasijon. Sodelujoči na Pasijonu smo se letos v nedeljo, 24. aprila, odpravili na pasijonski izlet na Koroško. Bilo nas kar za tri avtobuse. Tako smo se še bolj povezali v veliko družino in spoznavali nekatere lepe kotičke naše domovine, kamor sami bolj redko zaidemo ter njihove zanimivosti in zgodovino.

Po obvezni jutranji kavici in krofih na Trojanah, nas je pot pripeljala v Slovenj Gradec , kjer smo si ogledali zanimivo cerkev sv. Jurija iz 13. stoletja. Med izkopavanji pa so arheologi našli še dve starejši gradbeni fazi iz 9. in 10. stoletja in staroslovanske grobove, ki so sedaj vidni pod zastekljenimi tlemi cerkve.

Pot nas je nato vodila h glavnemu cilju naše poti – ogledu rudnika Mežica, v katerem so še ne tako dolgo nazaj kopali svinčevo in cinkovo rudo. Rudarjenje se je tam začelo že leta 1665, rudnik pa je deloval do leta 1994, ko so ga zaprli. Del rudnika si je danes mogoče ogledati na več načinov. Najbolj pogost je ogled osrčja rudnika, do kjer vas popeljejo z rudniškim vlakom, nato pa se z vodnikom peš sprehodite po delu rovov. Druga možnost je s kolesom ali pa s čolni. To pa so že bolj adrenalinske možnosti. Mi smo si za ogled zaradi številčnosti in tudi kar velikega števila otrok izbrali prvo možnost.
Po vožnji z vlakom smo si ogledali del rovov, kjer so kopali rudo. Pot je speljana tako, da smo sproti spoznavali načine kopanja rude skozi zgodovino – od povsem ročnega izkopa do čedalje bolj mehaniziranega in obenem tudi spoznavali težavnost knapovskega življenja, kjer so še v začetnih obdobjih kopanja pomagale tudi ženske in otroci.

P o končanem potepanju po podzemlju Pece smo si pri kmetiji Najovnik nad Črno ogledali še Najevsko lipo, ki je najdebelejše drevo v Sloveniji. Leta 1969 je meril obseg debla 11,24 m, po propadu dela debla in sanaciji pa sedaj meri 10,7 m v prsnem obsegu. Najevska lipa oz. lipovec (Tilia cordata) je stara okrog 700 let, v višino pa meri 24 m. Ob njej je poleti vsako leto tradicionalno srečanje predsednikov naše in sosednjih držav.

Pozno popoldansko potepanje smo nato nadaljevali v Šentanelu nad Prevaljami, kjer so nam v odlični turistični kmetiji Marin postregli z zares dobrim kosilom. Vasica Šentanel leži na nadmorski višini 700 m. Sredi vasi stoji zanimiva lesena hiša z dimno kuhinjo, v zgornjem delu vasi pa lepa cerkev sv. Danijela, kjer smo naš pasijonski izlet končali s sv. mašo. Hvala g. župniku Jožetu Hrastniku, ki je našel čas, da je z nami in za nas daroval sv. mašo. V prijetnem vzdušju smo se v poznih večernih urah vrnili v naše domače kraje.