R. Pisk, blog: Kaj delam in zakaj?

Ker me je že mnogo ljudi vprašalo, s kakšnim projektom se ukvarjam v zadnjem času, in ker se širijo vse sorte govorice o mojih namenih, bi rad tukaj predstavil, kaj delam in predvsem zakaj.

Pa še to: tisti, ki so bili v zadnjih dneh na obisku lahko potrdijo, da o tem projektu zelooooo rad govorim, tako da če bo komu manjkala še kakšna informacija me lahko mirno pokliče, piše ali pa se osebno oglasi in bom z veseljem pojasnil 🙂

P. Ivan Žužek

Če za to ime še nisi slišal-a, potem si na istem, kot sem bil jaz pred dobrim letom. Sanjalo se mi ni o tem, da je v Italiji živel slovenski jezuit, ki je pustil neverjetne sledi v Cerkvi, ki ga je poznal in spoštoval ves Vatikan, ki je bil profesor, pravnik, govoril 17 jezikov, proste dneve pa preživljal v gorah, v naravi … In ki je zadnjih 28 let svojega življenja puščal globoke sledi tudi v srcih evropskih skavtov, katerim je bil Duhovni Asistent. Z veliko začetnico.

Vendar ne raziskujem skavta Ivana, tudi ne profesorja Žužka. Iztrgati katero izmed dimenzij njegovega bogatega življenja bi uničilo njegovo identiteto. Ni bil shizofrena osebnost, ki bi v enem okolju ravnala tako, v drugem drugače. Bil je človek v enem kosu.

Raziskujem p. Ivana. Človeka, ki mi je velik zgled kristjana, teologa, skavta. Človeka, ki me nagovarja s svojo preprosto otroško vero, z izjemno modrostjo, z ljubeznijo do malih (tako do pogosto zapostavljenih vzhodnih Cerkva, kot tudi do malih skavtov – pikapolonic in volčičev – s katerimi se drugi duhovni asistenti niso želeli ukvarjati). Nagovarja me s ponižnostjo, s katero je pikapolonice (pri nas volkuljice) prosil, naj molijo za njegov namen. Nagovarja me s tem, da je kot duhovni asistent mlade učil molit (po predstavitvi ene njegovih knjig, kjer so številni strokovnjaki izrazili občudovanje nad njegovim delom, je svojemu prijatelju p. Cyrilu rekel, da to ni bila njegova najpomembnejša knjiga. In tudi Zakonik vzhodnih Cerkva, ki ga je pripravljal skoraj 20 let, ne. Ker z Zakonikom nihče ne bo molil. S knjižico »Eccomi« (»Tukaj sem«) pa je učil pikapolonice moliti. In to je pomembno).

Več lahko preberete na blogu Roka Piska.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.