… bi bil naš svet zelo drugačen
“Kako plavati v umazanem svetu politike, da tudi ti ne postaneš umazan? Ker ko si v gnojni jami, tudi ti smrdiš,” se sprašuje redovnica v vlogi televizijske voditeljice.
Ko je Romana Kocjančič pred mnogimi leti prišla na Kolodvorsko 2, je vprašala, ali naj bo v civilnih oblačilih ali v uniformi. “Tebe smo vzeli kot redovnico, to je bil naš namen,” ji je takrat dejal urednik in zato se sestra Romana po hodnikih RTV-ja še danes sprehaja v redovniških oblačilih.
Ko pa je iz novinarke napredovala v voditeljico oddaje Obzorja duha, je “avtomatsko postalo jasno”, da bo pred kamero v civilnih oblačilih. Toda to ni bil ukaz, pač pa se je za to odločila sama.
Uniformi redovnice nasprotovali tisti, ki so bolj katoliški
“Vedno znova, ko sem preverjala odzive, se je izkazalo, da bi bilo moteče, če bi oddajo vodila v redovniških oblačilih,” je pojasnila. “Ko sem spraševala tukaj znotraj RTV-hiše, so mi liberalno usmerjeni ljudje rekli, da jim je vseeno, kako sem oblečena, saj me poznajo tako, kakršna sem. Desno usmerjeni oziroma tisti, ki so zelo katoliški v hiši, pa so mi dejali, da njih pa bi motilo, da jim nuna pridiga, če bi bila v uniformi, ko vodim oddajo,” je priznala.
“Tako kot če bi videli policista, ki v uniformi vodi oddajo, ali pa duhovnika s kolarjem, rekli so, da bi jih to zmotilo, da bi bila tema povsem drugače sprejeta,” je pojasnila. “Velikokrat je lažje pri ljudeh, ki niso verni, lažje razumejo, ker te spoštujejo. Jaz sem manj podpore doživela pri ljudeh, ki so zelo zelo katoliški,” je dodala.
Zaradi njenega oblačenja tudi pritožba na varuha pravic gledalcev
“Lahko pa zagotovim, da so sicer na RTV-ju ljudje zelo spoštljivi do mene, vedno me pozdravljajo – od najmlajšega do najstarejšega. Ko pa grem v civilu v studio, me ne pozdravi nihče,” se posmeji.
Zaradi obleke v oddaji je priromala tudi pritožba na varuha pravic gledalcev (v celoti si jo lahko preberete v okvirčku na desni strani), vendar pa se je sestra Romana nazadnje odločila, da ne bo gostovala v takratni oddaji varuhinje Miše Molk na to temo. “Ker smo vedeli, da moj nastop tam vseeno ne bi ničesar rešil. In tudi zato, ker je bil zraven tudi Sašo Hribar. S Hribarjem grem lahko nekam, kjer se skupaj šaliva. Z njim pa ne morem iti nekam, ker bova resno govorila. Najbrž bi rekel, da ima on komaj ene kavbojke, jaz pa še teh nimam,” v smehu razlaga o svojem radijskem kolegu, ki velja za neutrudljivega šaljivca.
Nikoli z dekoltejem!
Romanina voditeljska oblačila so precej ženstvena, saj jo lahko pred kamerami vidimo naličeno, s skrbno urejeno pričesko, v krilu in čevljih z visoko peto. Kot voditeljico jo oblači hišna stilistka Beti Zubčič, ki skrbno pazi, da so oblačila spodobna in nimajo dekolteja.
Kocjančičeva se spominja, kako si je sprva obleke za v oddajo sama izposojala v trgovinah in koliko preglavic ji je to povzročalo, saj ni vajena tovrstnega nakupovanja zase. “Včasih se kdo pritoži zaradi obleke, ampak mu rečem, naj gre kar v trgovino in mi najde drugo. Nimam univerzalne konfekcijske številke, saj nisem ravno suha in zato tudi nosim visoke pete, da me malo zožijo in podaljšajo,” pojasni svoj način oblačenja v oddaji.
Pa ji kdaj njeno povsem spremenjeno in zelo ženstveno voditeljsko podobo zavidajo druge sestre redovnice? “Ja, ljudje smo zavistni. Tudi če si v samostanu, si ljubosumen na drugega. Ampak tako bom rekla – ljudje, ki so zadovoljni v svojem redovnem poklicu, nimajo težav s tem. Če pa koga kaj moti, vidim to bolj v tej smeri, da pri sebi nimajo urejenih stvari. Morda je taka kakšna redovnica, ki nima sama pri sebi glede svoje poklicanosti in ženskosti razčiščeno, da je res zadovoljna kot ženska tudi v redovnem poklicu, saj me pač nismo mame,” razmišlja Kocjančičeva.
“Sicer grem že proti 50. letom. Ampak me sestre imamo v samostanu posebne kreme, zato smo videti tako lepe in mladostne,” se pošali zgovorna redovnica.
Njeni televizijski začetki
Njena televizijska pot se je začela pred 16 leti – “zelo slučajno”, kot pravi danes 47-letna voditeljica oddaje Obzorja duha, ki živi v samostanu sester frančiškank Marijinih misijonark.
“V Franciji sem na Katoliškem inštitutu v Parizu študirala teologijo in sem za počitnice prišla domov, takrat sem bila že sestra. S takratnim urednikom, ki je torej moj zdajšnji, sva se pogovarjala o filmu Zadnji sprehod, to je film, v katerem nuna spremlja zapornika, in sva ga malo analizirala, ker sem imela jaz pri teološkem študiju tudi predmete, kako uporabljati medije v pastoralne namene. Medtem ko sem se vrnila v Francijo v zadnji letnik, pa sta se urednik in moja odgovorna sestra dogovorila, da začnem delati na televiziji,” se spominja.
Sebe si na televiziji ni nikoli predstavljala
“Nikoli si nisem prestavljala, da bi delala na televiziji, ta me ni niti pritegnila,” priznava. “Ampak ker mi v redu naredimo tudi zaobljube – uboštvo, čistost in pokorščina -, se mi je zdelo samoumevno, da upoštevam odločitev odgovorne sestre,” dodaja.
Po osnovni izobrazbi je sicer diplomirana tekstilna inženirka, pravi pa, da se je vedno videla bolj v pastorali. Zelo jo pritegne sociala in delo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, ker je frančiškanka, kot pravi, pa oni vedno delajo z ljudmi, ki so ubogi – materialno ali pa duhovno.
Po sprejeti službi na Radioteleviziji Slovenija je odšla tudi na katoliško medijsko akademijo v Ludgwigshafnu, kjer imajo center prav za delo na televiziji in se potem še tam izobraževala, nato pa seveda še med samim opravljanjem novinarskega poklica, saj je “to pač obrt, ki se jo naučiš z delom”, kot pravi sama.
Več lahko preberete na MMC RTV SLO.
