V devetem stoletju je Evropi ponovno zagrozila velika nevarnost. Tokrat s severa. Revščina in preveliko število prebivalcev sta številne vojščake Skandinavije pognala v roparske napade. Raziskovalni in roparski pohodi so bili v treh smereh. Preko Ruske plošče in velikih rek proti Konstantinoplu in Bagdadu. Preko severnega Atlantika proti Islandiji, Grenlandiji in Ameriki. Ter tista najbolj običajna, ki je vodila proti jugu, proti Britaniji, Irski in zahodni Evropi.
Spočetka so se na pohode odpravljali leto in se na jesen vračali v svoje zalive, ki so jih imenovali vik. Ko se je njihova dejavnost razmahnila, so v tujini postavili vrsto oporišč, v katerih so se zadrževali preko celega leta. Dolga stoletja so bili ti ljudje prava šiba božja za krščansko Evropo. V našem kolektivnem spominu so ostali kot Vikingi, imenovali pa so jih tudi Normani oziroma ljudje s severa.
V začetku devetega stoletja so osvojili Normandijo in leta 845 neuspešno oblegali sam Pariz. Mesta jim ni uspelo osvojiti, čeprav se je normandski vojvoda Rollo v vojni izkazal kot pogumen in uspešen vojščak. V svoji vojvodini se je Viking, rojen nekje okoli leta 830, počutil kot suveren vladar. Vendar pa je bila prihodnost nepredvidljiva. Kazalo je, da zahodno frankovsko cesarstvo, iz katerega je v nadaljevanju nastala Francija, spet pridobiva na moči. Normanom v vojvodini ni nič več dišalo, da bi se še potepali naokoli. Doma v Skandinaviji jih je čakala revščina, v tujini kup nevarnosti. Doma v Normandiji so se poročili z domačinkami in se imeli prav lepo.
Ni kazalo drugega, kot da prisežejo francoskemu kralju Karlu III. Preprostemu zvestobo in ob formalni podložnosti še naprej žive v prelepi severnofrancoski pokrajini.
Kralj je bil čisto za sporazum. En sovražnik manj, večje kraljestvo, novi podložniki. Zahteval je še, da se tisti, ki še niso bili kristjani, pokristjanijo in da mu vojvoda priseže zvestobo. Tu pa se je zapletlo. Obrazec prisege je zahteval, da se kralju poljubi čevelj.
Kot stolp visoki Vikingi so bili ponosni in bojeviti in jim kaj takega ni bilo kaj dosti povšeči. Rollu pa sploh ne, saj je že davno tega prisegel, da ne bo nikdar nikomur hlapec, sploh pa ne francoskemu kralju.
Vendar pa je do prisege kralju kljub vsemu prišlo leta 911. Rollo je pristopil k malemu kralju in izrekel obrazec prisege. Ko je bilo treba kralju poljubiti nogo, pa naj bi to storil njegov pribočnik. In je to tudi storil.
Vendar ne na čisto tak način, kot je kralj pričakoval. Orjaški vojščak se je sklonil do kraljeve noge. Jo prijel z obema rokama, se zravnal in jo ob vsesplošni zabavi preostalih Vikingov poljubil.
Za kralja je bil dogodek velik udarec za njegovo čast in ponos. Kar predstavljajmo si: noga pred obrazom vzravnanega vojščaka je pomenila, da je kralj v vsej svoji dolžini obvisel z glavo navzdol.
Navkljub ponižanju je Normandija postala del francoske države. Potomci Rolla, konkretno Viljem Osvajalec, so leta 1066 osvojili še Anglijo in postali s tem začetniki dinastije Plantagenet in del svetovne zgodovine.