Že od nekaj so mi bili všeč pisani vrtovi, pisani vzorčki, raznolike hiše, prav tako raznovrstne rastline skupaj … In potem sem spoznala pisanost vrtov še na prav poseben način! Zame je bilo nekaj pretresljivega in ganljivega, ko sem začela ugotavljati, kako dobro vplivajo med seboj razne rastline. Prav blagodejno! (No, ja, so tudi rastline, ki pa se med seboj ne prenašajo tako zelo dobro.)
Tako če poznamo vsaj malo te “lastnosti” posameznih rastlin, moremo svojemu vrtu in posledično tudi svojemu zdravju* in veselju** pomagati prav s tem, da omogočimo posameznim rastlinam, da rastejo v “dobri družbi”! Potem ni potrebno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev v boju proti škodljivcem in boleznim rastlin in gotovo nam prinaša veliko veselja spoznanje, kako pomagamo ustvarjati resnično boljši svet …No, malo z občutkom in ljubeznijo do življenja in hkrati z znanjem, ki ga moremo osvojiti, moremo za zdravje rastlin v vrtu uporabiti vplive nekaterih rastlin, ki jih imajo na tla in škodljivce.
Dobra soseda sta korenje in čebula oz. korenje in por. Drug drugemu, korenje in čebula oz. por, pomagata proti zajedavcem, tako proti korenjevi oz. čebulni muhi. Česen, deluje bakteristatično in fungicidno ter odganja miši. Zato je priporočljivo, da raste po vsem vrtu, tudi med rožami, saj jih bo tako varoval pred boleznimi. Bodimo pa pozorni na medsosedske odnose. Tako naj ne raste blizu graha, fižola in zelja. Česen koristi tudi jagodam (proti plesni) in jagode koristijo česnu. Listna zelena varuje kapusnice pred bolhači in gosenicami.
Žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, odvračajo kapusovega belina. Šetraj varuje fižol pred listnimi ušmi. Naslednja koristna rastlina je bazilika, ta blagodejno vpliva na rastline, zato jo posejemo ali posadimo po celem vrtu.
Timijan odganja polže in uši, sivka pa poleg uši še odvrača mravlje. Drobnjak deluje proti pepelasti plesni in je tudi priporočljivo, da raste povsod po vrtu.
Korenine špinače godijo tlom in njen vonj odganja škodljivce, med drugimi tudi bolhače ter spodbuja rast vseh vrtnin. Koperc vpliva na boljšo kalivost semen. Boreč varuje kapusnice ter odvrača polže.
Česen, cesarski tulipan, bob, mleček, črni ribez, zelena, medena detelja … odganjajo voluharja. Po celem vrtu naj rastejo žametnica, ognjič in kapucinka, ki odvračajo uši.
Ognjič odganja tudi talne ogorčice in polže.
Tudi žametnica preganja talne ogorčice in s tem koristno vpliva na tla. Žametnici se izogiba tudi koloradski hrošč, torej ne bi bilo slabo posaditi žametnice (tagetes) ob krompir. Res pa imajo žametnico radi polži. Vendar, če je žametnica ob robu, bodo morda polži ostali kar tam.
Kapucinka in vrtna kreša varujeta paradižnik in sadno drevje pred listnimi in krvavimi ušmi. Meliso, žajbelj, timijan in sivko posadimo k vrtnicam.
Solata je “nevtralna”, lahko jo sejemo vsepovsod, tudi na prazne površine oz. je dobra soseda mnogim rastlinam.
Dobri “pari”:
- česen + jagode
- krompir + nizek fižol
- zgodnji korenček + čebula
- pozni korenček + por
- nizki fižol + rdeča pesa + šetraj
- zelena + por
- korenček + solata + drobnjak
- paradižnik + peteršilj
- paradižnik + zelena
- solata + redkvica + kolerabica
- zelje + nizki fižol
- kumare + koper
Slabi sosedje:
- solata – peteršilj
- komarček – paradižnik
- nizki fižol – čebula
- zelje – čebula
- paradižnik – grah
- grah – fižol
- krompir – sončnice
- krompir – paradižnik
- zelje – gorjušica (gorčica)
Trenutno stanje duha. Tudi z ljudmi je tako, z enimi smo zelo radi skupaj, se dobro prenašamo ali celo veliko bolje rastemo skupaj kot bi brez drug drugega … Nekatere pa prenašamo slabše – in drugi nas prav tako …
Foto: Ana Kos
