V celoti objavljamo odziv Farnega spominskega odbora Rovte na zapise časnika Delo in njenega novinarja Zorana Potića.
V članku z omenjenim naslovom, ki je izšel 26. avgusta, je kar nekaj neresnic in netočnosti:
1. Napačno je zapisano “farne plošče z imeni 212 žrtev vojnega in povojnega nasilja”. Na spominskih ploščah v Rovtah je 218 žrtev zgolj povojnih pobojev, medvojne žrtve so napisane drugje. Ko so pred 20 leti postavili plošče, je bilo na njih 212 imen, naknadno se je ugotovilo še 6 žrtev, ki so jih dopisali, tako da jih je zdaj na ploščah 218;
2. Neresnično je zapisano: “Slovesnost […] se je začela v zamegljenih Rovtah s sveto mašo, na kateri so najprej zaigrali domobransko himno Domovina moja.” To ne drži. Maša v Rovtah se je začela s cerkveno pesmijo Povsod Boga. K maši posvetne pesmi ne spadajo in jih tudi ni dovoljeno peti. Tega ne bi dovolil noben župnik. Iz te izjave je moč sklepati, da se je maša izrabila za posvetno slovesnost, kar ne drži. Pesem Moja Domovina je bila zapeta ob zaključku spominske slovesnosti zunaj cerkve.
3. Avtorju članka se je tudi zapisalo: “Vrhunec slovesnosti je bil prihod prvaka SDS Janeza Janše, ki ga je nekaj sto vaščanov pozdravilo z gromkim ploskanjem.” Na slovesnosti je bilo po naših ocenah več kot 1000 ljudi, med njimi poslanke in poslanci državnega zbora.
4. Neresnično je zapisano: “V Rovtah so pred dvajsetimi leti odkrili farno ploščo z imeni 212 umrlih med vojno in tik po njej, od tega 154 domobrancev in 65 mož, ki so se po vojni javili oblastem nove države …” Na farnih ploščah, ki so bile postavljene pred 20 leti je 218 žrtev povojnih pobojev, od tega 154 domobrancev in 64 mož in fantov, ki so se šli javit povojnim oblastem in so bili pobiti neznano kje. Velika razlika je med izrazom “umrli”, ki ga uporabljamo za naravno umrle in “pobit”, s katerim označujemo, da je pokojni bil žrtev zločina. Vsi pokojni izpisani na farnih ploščah so bili žrtve zločina po končani 2. svetovni vojni.
Judita Treven
za Farni spominski odbor Rovte
Foto: Radio Ognjišče
