Pri vprašanju dopustnosti ali nedopustnosti odvzema – prenehanja oziroma ohranitve mandata poslancu, ki je obsojen s pravnomočno sodbo, je potrebno upoštevati dve različni pravni situaciji:
1. Ko gre za poslanca, ki je bil med poslanskim mandatom s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
2. Ko gre za osebo, ki je bila pravnomočno obsojena in v času obsodbe ni opravljala poslanske funkcije.
V prvem primeru velja določba 9. člena Zakona o poslancih. To pomeni, da poslancu v primeru pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen zapora daljšo od šestih mesecev preneha mandat že po samem zakonu, razen če državni zbor ne sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Zakaj državi zbor odloča ali lahko poslanec nadaljuje z opravljanjem poslanske funkcije? Zato, ker se ne ve, ali oseba obsojena na več kot šest mesečno zaporno kazen in za določeno kaznivo dejanje še uživa zaupanje volilnega telesa in ali bi na tako kazen obsojeno osebo izvolilo v funkcijo poslanca. Ker tega dejstva med potekom mandata ni mogoče preverjati, se je zakonodajalec odločil tako, glede na to da možnosti preverjanja zaupanje po obsodbi ni predvidel, da je odločitev o tem izrecno prepustil izvoljenim poslancem; ti ocenijo, ali izvoljeni poslanec lahko še naprej opravlja poslansko funkcijo. V tem primeru presodijo poslanci v državnem zboru vse okoliščine, ki govorijo v prid ene ali druge alternative. Če poslanec lahko nadaljuje z opravljanjem poslanske funkcije, lahko nastopi izvrševanje kazni po končanem mandatu, ali pa nastopi prestajanje kazni in poslansko funkcijo opravlja tako, da mu KPD omogoča opravljanje vseh poslanskih nalog.
V drugem primeru pa gre za situacijo, ko je bila določena oseba, ki ni poslanec obsojena, tu ni pomembno za katero kaznivo dejanje in na kakšno zaporno kazen, in se je odločila kandidirati na državnozborskih volitvah. Niti Ustava niti Zakon o volitvah niti Zakon o poslancih kandidiranja ne onemogoča. Če je bila taka oseba izvoljena, ji je volilno telo kljub obsodbi izkazalo zaupanje, zato lahko opravlja poslansko funkcijo. Poslanci mu poslanskega mandata ne morejo odvzeti, ker se ne morejo postaviti nad voljo volivcev, ki so tudi njim podelili enak poslanski mandat. Poslanci državnega zbora nimajo nikakršnega ustavnega in ne zakonskega pooblastila, da bi odločali o tem, ali lahko poslanec nastopi poslansko funkcijo in jo tudi izvršuje. Če in ko bi to storili, s svojim takim ravnanjem ne bi samo izničili voljo volivcev, ki so poslanca izvolili, ampak bi tudi spremenili in s tem popačili voljo volilcev in volilnega telesa kot celote.
Dejstvo obsodbe ni vprašanje potrditve ali ne-potrditve mandata, ker se v postopku potrjevanja mandatov lahko presoja le na podlagi poročila mandatno imunitetne komisije, ki se je opredelila glede pritožb kandidatov in predstavnikov list o spornih mandatih z vidika nepravilnosti volilnega postopka in nepravilnosti pri ugotavljanju volilnih izidov. Državni zbor torej nima nobene pravne podlage, da bi v tem drugem primeru odločal o potrditvi ali nepotrditvi mandata obsojene osebe iz razloga obsodbe. Dolžnost poslancev državnega zbora torej je, da mandat potrdijo. Gre za že izvoljenega poslanca z vsemi pravicami, ki izhajajo iz pasivne volilne pravice. V tem drugem primeru tudi ni mogoče uporabiti določbe 9. člena Zakona o poslancih, po katerem lahko državni zbor presoja ali obsojeni poslanec še uživa zaupanje volivcev, ker so to zaupanje kandidatu obsojenemu pred volitvami že izkazali volivci z izvolitvijo.
Omenjeni člen torej velja le za primer, ko je obsojen poslanec med opravljanjem mandata. Sicer pa omenjeni člen sploh ne pozna instituta odvzema poslanskega mandata zaradi obsodbe. Med mandatom obsojenemu poslancu namreč mandat preneha po samem zakonu, če so nastali razlogi prenehanja, eden od njih je obsodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, kar samo ugotovi državni zbor. Ne preneha pa mu, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Postopka odvzema poslanskega mandata pred volitvami obsojeni in na volitvah izvoljeni osebi omenjeni člen torej sploh ne pozna in tudi po analogiji ni uporaben, saj državni zbor celo poslancu, obsojenemu med mandatom ne odvzame mandata, ker mu mandat preneha po samem zakonu. Vendar mu mandat ne preneha, če državni zbor sklene, da poslanec nadaljuje z opravljanjem poslanske funkcije. Iz tega sledi, da zakon instituta odvzema mandata zakonito izvoljenemu poslancu sploh ne pozna.
Odvzem poslanske funkcije po izvolitvi in potrditvi mandata na podlagi 9. člena Zakona o poslancih bi pomenil grobo zlorabo zakona in Ustave, ki takega odvzema ne predvideva. 82. člena Ustave pravi, da zakon določi kdo ne more biti izvoljen za poslanca, noben zakon pa obsodbe za katerokoli kaznivo dejanje in na kakršnokoli kazen ne našteva kot razlog nemožnosti izvolitve. Zato ohranitev jedra pasivne volilne pravice, ki v Sloveniji niti ustavno niti zakonsko ni podvržena nobenim drugim omejitvam, kot sta polnoletnost in poslovna sposobnost, ne omogoča odvzema mandata poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen že pred nastopom mandata. Mandat je torej v tem primeru treba potrditi, ni ga mogoče ustavnopravno skladno odvzeti, zagotoviti pa je treba njegovo polno izvrševanje.
Odvzem poslanskega mandata bi v bistvu pomenil nepotrditev mandata, kar bi prizadetemu omogočilo pritožbo po 3. odstavku 82. člena Ustave, Ustavno sodišče pa bi moralo o zahtevi o vrnitvi mandata odločati nemudoma, saj gre za najbolj občutljivo ustavno pravico, ki je temelj slehernega demokratičnega sistema.
dr. Tone Jerovšek
dr. Lovro Šturm
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
