Avtor: Matej Kovač. Vir: Finance. Ko so začeli podatki iz zaupnega poročila Banke Slovenije o problematičnih posojilih slovenskih bank curljati v javnost, se je zgolj z nekoliko pospešenim ritmom nadaljeval javni medijsko podprt proces iskanja krivcev in odgovornih za gospodarsko krizo oziroma v ožjem pomenu za težave slovenskih bank. Obseg slabih posojil je tolikšen, da gradiva za iskanje odgovornosti ne bo zmanjkalo. Tudi časovno obdobje kreditne ekspanzije in selektivne kaotične pomoči kreditojemalcem v težavah je tako razpotegnjeno, da je mogoče zadovoljiti vsak motiv za pripis krivde političnemu nasprotniku. Če ne gre drugače, se malo zamešajo akterji in časovna obdobja, vzroki in posledice.
…..
Državno-interesno upravljanje bank
Težko je verjeti, da je večina škode v bankah v državni lasti nastala v časih konjunkture, to je pred letom 2008. Kot povsod po svetu so bila v časih konjunkture tudi pri nas merila za dodeljevanje posojil preohlapna, v Sloveniji so svoje dodali še politični in klanovski pritiski na bančnike in – kot že rečeno –, tudi navadna goljufija, a red velikosti posledic premalo premišljenega delovanja bank v konjunkturi je bil v Sloveniji manjši kot na Irskem ali v Španiji in bolj primerljiv z razmerami drugod v srednji Evropi in ob Baltiku.
Menim, da je največji delež k zdajšnjemu poraznemu stanju v bankah prispevalo neobvladovanje težav, ko so bile te že očitne. Zanikanje razsežnosti težav, vzdrževanje nepremičninskega balona, nerazumno in pogosto tudi nezakonito zavlačevanje stečajnih postopkov, arbitrarna in kaotična pomoč komitentom v težavah so glavne značilnosti nestabilnega modela državno-interesnega korporativnega upravljanja bank v Sloveniji. Značilnosti, zaradi katerih smo se zdaj, vsaj kar zadeva bančni sektor, uvrstili ob bok Španije in Irske in zaradi katerih je treba razmisliti, ali je ustanovitev slabe banke sploh dobra ideja.
Benevolenten prenos slabih terjatev na državo ne daje nikakršnih zagotovil, da bo država spremenila svoje delovanje, ko gre za obravnavo komitentov bank v težavah in izterjavo slabih terjatev. Ustanovitev slabe banke ali podržavljenje nekaterih slabih terjatev je smiselno le, če je izključno v funkciji čimprejšnje privatizacije bank, sicer se bo zgolj povečalo število slabih bank.
Več: Finance