Pokopali v brezni pri Konfinu vržene ranjence in bolne

Ranjencem in bolnikom, ki so jih junija 1945 vrgli v brezni pri Konfinu, končno pravica do groba in javnega spomina. (Foto: RV)

V nedeljo, 22. oktobra 2017, so na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi v občini Ribnica pokopali žrtve povojnih pobojev, ki so jih odkrili v dveh breznih pri Konfinu. Pogrebno slovesnost je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, osrednja govornica pa je bila dr. Andreja Valič Zver, ki je opozorila, da obstajajo generacije mladih, ki imajo pravico vedeti, kaj so delali njihovi predniki. Zato potrebujemo spomenike žrtev komunizma in več sočutja. 150-ih žrtvam iz brezen pri Konfinu pa je zaželela naj mirno počivajo v domači slovenski zemlji.

Valič Zver: »Mrtvi ne morejo govoriti, živi onemijo.« (Foto: RV)

Ljubljanski nadškof msgr. Zore (celoten nagovor TUKAJ) je izrazil prepričanje, da so se vsi navzoči na pogrebne slovesnosti udeležili, ker jih »vodi čut za pravičnost in spoštovanje človekovega dostojanstva, ker vam pravica do groba, ki je pomembna človekova pravica, ni prazna beseda, ker želite tudi v tem trenutku in na tem kraju skleniti roke v molitvi in prošnji za pomorjene in za tiste, ki so morili, pa tudi za vse nas in za naše današnje voditelje, da bi znali in hoteli razmišljati, živeti in si prizadevati za medsebojno spoštovanje in sodelovanje.«

Ranjencem in bolnikom, ki so jih junija 1945 vrgli v brezni pri Konfinu, končno pravica do groba in javnega spomina. (Foto: RV)

Nadškof je v nadaljevanju slikovito opozoril, da je na Konfinu bila poletu 1950 ena od straž, ki ni preprečevala samo dostopa na tako imenovano zaprto področje Gotenice, pač pa je tudi »varovala je izvajanje ”damnatio memoriae”, ki v dobesednem prevodu pomeni prekletstvo spomina. S to kaznijo so v starem Rimu po sodbi rimskega senata iz javnega življenja izbrisali vse sledove obstoja obsojene osebe.«

Ne glede na odločitev komunističnih oblasti, da zabrišejo sledove zločina, pa je, tako msgr. Zore, spomin na strašno dogajanje je ostajal živ, »čeprav je bil utišan in je moral molčati. In je molčal. Desetletja in desetletja. Vedno znova pa nastopi čas, v katerem se uresniči napoved Jezusa v evangeliju: ”Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo” (Mt 10,26).«

Tako so leta 2006 slovensko javnost pretresle ugotovitve, do katerih je pripeljala odločitev Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Komisija je sprejela sklep o izkopu posmrtnih ostankov iz brezna pri Konfinu 1. V njem so arheologi s pomočjo jamarjev našli posmrtne ostanke 88 ranjencev, bolnikov, invalidov, ki so bili 24. junija 1945 ponoči odpeljani iz centralnih zaporov Ozne v Ljubljani.

Od tam so bili odpeljani v Kočevski Rog, v brezna pri Konfinu I in Konfinu II. Ocenjeno število žrtev je bilo do dvesto. Ker je šlo za enega najhujših zločinov zoper invalide in bolnike in ker so bile žrtve večinoma Slovenci, se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, s Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje leta 2006 odločilo za izkop posmrtnih ostankov. Ob izkopu so strokovnjaki identificirali 88 umorjenih ljudi. Ugotovili so, da naj bi bili umorjeni sami moški, med njimi je bila polovica mlajših od 25 let, nihče pa ni bil mlajši od 16 let. Nekaj družin identificiranih žrtev se je odločilo za svoj pokop.

Nadškof msgr. Zore je v zaključku nagovora vse navzoče pozval k molitvi »za tiste, ki so morili, in za tiste, ki so umore ukazali, molimo tudi sami zase in za sedanji čas našega naroda …, da bomo kot dediči tako težke zgodovine znali sprejeti resnico, jo živeti in jo spremeniti v rodovitno sodelovanje za dobro vsega našega naroda.« Msgr. Zore je prepričan, da nas lahko molitev vodi do spoznanja, da »medsebojno odpuščanje predstavlja edini prehod, ki vodi v življenje – v življenje posameznika, skupnosti, družbe in naroda.«

Po mnenju predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jožeta Dežmana, ki ga je povedal za STA, Slovenija s tem pokopom postaja pravna država, ki ščiti žrtve in ne storilcev. V nedeljo je bil tako narejen še en korak k normalizaciji, z njim pa je tudi Slovenija vstopa v krog držav, kjer se pomorjene ljudi tudi pokoplje.

Vir: Radio Vatikan in Katoliška cerkev