Jesen je nepreklicno tu in barve v gozdovih so najlepše. Posebej v visokogorju. Tokrat se zapeljimo do Bohinja. Za obisk visokogorja se je treba po cesti peljati do planine Blato. Cestnina je precejšna, a ni druge izbire, saj je v nasprotnem primeru do konca ceste kake tri ure hoda. Veliko preveč.
Na poti proti planini Jezero že po nekaj minutah zavijemo ostro desno in po uri in pol hoda smo na planini V lazu. Prava idila. Planšarije, sirarna, potoček, travnik, obdan z gorami.
Lahko zaključimo že tu ali pa se povzpnemo do sedla med Debelim vrhom in Ogradi. Še urico hoda. Od tu naprej pa po brezpotjih. Najprej se je treba povzpeti skoraj pod vrh Debelega vrha, pa nato spustiti v kraško dolino na njegovi vzhodni strani. Sledi uro in pol krevljanja po razbitem kraškem svetu in potem do sedla med Vršaki in Hribaricami. Divjina, da bolj ne bi mogla biti. Potem pa ostro na desno in po grebenu do Vrha Hribaric, 2388 metrov visoko. Na vrhu pa kup kamenja in razgled za bogove.
Sredina oktobra je čas rumenečih macesnov. Prava eksplozija barv. Treba si je vzeti prost dan, počakati na lepo vreme pa v hribe.
