Na pobudo evropske poslanke Romane Tomc je Odbor za peticije Evropskega parlamenta sprejel peticijo 718/2023 prvopodpisanega dr. Mitje Ferenca o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Peticija je zdaj na voljo za elektronski podpis podpore. V peticiji je dr. Ferenc Evropski parlament pozval, da izrazi spoštovanje do vseh žrtev komunističnih pobojev v Sloveniji in do njihovih svojcev, ki nimajo svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, saj jim je spoštovanje odklonila oblast v lastni državi, Sloveniji.
Romana Tomc je ob tem dejala: »Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Roberta Goloba je na predvečer dneva spomina na dopisni seji razveljavila sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kako pomembno je ohranjati spomin na preteklost, je v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu poudaril tudi Evropski parlament, 23. avgust pa je bil razglašen kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi. Brez resnice in spomina ni sprave. Po Resoluciji pa se žrtev ne ločuje.«
V desetletjih komunistične vladavine so prebivalce Slovenije prizadele vse oblike kršitev človekovih pravic in svoboščin. Nad delom slovenskega naroda je bil storjen genocid. Pripadniki jugoslovanske komunistične tajne policije so na skritih lokacijah po vsej Sloveniji izvedli številne izvensodne usmrtitve, Komisija Vlade RS za prikrita množična grobišča pa je doslej evidentirala že več kot 750 lokacij skritih množičnih grobišč.
»Vesela sem, da je Evropski parlament odobril peticijo za objavo. Žrtvam in njihovim svojcem v Sloveniji ni priznana pravica do spomina, želim si, da jim je v majhno zadoščenje vsaj to, da bo spomin na nedolžne žrtve pobojev obeležen v Evropskem parlamentu. Želim si, da peticijo podpre čim več ljudi. Svoj podpis lahko oddate po registraciji na spletni strani Odbora za peticije. Iskrena hvala,« je še dodala Romana Tomc.
Peticijo Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji podpira tudi Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Predsednik komisije dr. Jože Dežman opozarja, “da je po odkritju mumificiranih posmrtnih ostankov umorjenih v rovu sv. Barbare v Hudi jami minilo sedem let, preden so bili posmrtni ostanki vseh 1410 umorjenih izkopani in pokopani na pokopališču Dobrava v Mariboru. Komisija ponovno predlaga Vladi RS, da bi posmrtne ostanke umorjenih Romov, več kot 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico ter drugih žrtev vojne in revolucije pokopali v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije.”
V predlogu programa za leto 2024 so napisali: “Komisija predlaga, da se ekshumirani posmrtni ostanki iz prikritih morišč in grobišč ter drugi ekshumirani posmrtni ostanki žrtev vojne, revolucije in povojnega nasilja iz drugih grobišč in grobov pokopljejo v Ljubljani.Komisija bo z organizacijami, ki zastopajo žrtve in zainteresirano civilno družbo, pripravila izhodišča in organizirala razprave o možni obliki in lokaciji pokopnega prostora s spomenikom. Pričakujemo, da bo to stališče Komisije obravnavano in upoštevano v razpravi v EP.”
