»Ne se kregat!« in »Pametnejši odneha!« sta dva izmed napotkov, ki jih otroci – in neredko tudi odrasli – najpogosteje slišijo, ko se znajdejo v konfliktu. Nihče pa ne pove, kako naj posameznik v konflikru ravna na konstruktiven način oz., kako naj se odzove, ne da bi se kregal in ne da bi popustil, še posebej, kadar gre za pomembnejše stvari.
Vsak od nas se je že mnogokrat znašel v konfliktu (z najbližjimi, s sodelavci ali nadrejenimi, poslovnimi partnerji ali naključnimi osebami), zaradi katerega je bil v stiski in ga kljub dobremu namenu ni uspel konstruktivno razrešiti. Še več, večinoma niti prav dobro ne razumemo, kaj nas je doletelo. Vemo le to, da ni tako, kot bi si želeli ali kot bi se nam zdelo prav. Pogosto tudi zaključimo, da je drugi kriv, ker ni konstruktiven, dobronameren ali pa ker mu/ji ni mar za nas oz. naše interese. Pa zadevo nekako prebolimo in gremo naprej. Do naslednjega podobnega konflikta.
Konflikt iz katerega se nič ne naučimo je zapravljena priložnost
Glede na to, da skušamo neprijetne občutke in dogodek čim prej pustiti za sabo, najpogosteje iz konflikta ne odnesemo nič koristnega. Nobenega spoznanja glede sebe, nobenega izboljšanja odnosa, nobenega povečanja razumevanja drugega in nobene strategije za podobne situacije v prihodnosti. Na ta način zavržemo dragulj, za katerega smo pravzaprav plačali relativno visoko ceno. In to ceno plačujemo znova in znova.
Večina konfliktov nikdar ne pride do sodišča. Kr se ne izplača, ker sodni postopki trajajo predolgo ali ker enostavno ne želimo dodatnega stresa in želimo zadevo pustiti za seboj, ali pa zato, ker na sodišču tako ali tako ne bi mogli rešiti za nas bistvenih stvari. Kljub temu pa je v Sloveniji vsako leto več kot pol milijona novih sodnih postopkov. Strategija pametnejši popusti očitno vendarle ne deluje tako dobro, kot se sliši.
Pametnejši odneha ne pomeni, da popusti, ampak da najde drugačen način
Če podrobneje preučimo pomen napotka: »Pametnejši popusti«, lahko ugotovimo, da ni smiseln, še posebej, kadar gre za vredne ali pomembne stvari, saj spodbuja okoriščanje s strani »manj pametnih«. In če raziskujemo še dlje ugotovimo, da ga pravzaprav napačno uporabljamo in posledično napačno razumemo. Pravzaprav se rek izvorno glasi: »Pametnejši odneha!« Kar pomeni, da ne vztraja v neproduktivni interakciji ampak spremeni način, poišče drugo pot. Ravna drugače, kot običajno ravnajo drugi v konfliktu … in najde rešitev. Četudi morda rešitev kratkoročno ni ugodna zanj, pa se vsaj iz konflikta nauči česa glede sebe, glede drugega ali odnosa ali pa glede uporabne strategije za v bodoče. Posledično je vedno zmagovalec ne glede na konkreten izid konflikta.
V konfliktu se odzivamo samodejno
Kljub temu, da se to sliši lepo in smiselno, pa ni prav veliko takih primerov, ko bi tako ravnali v realnosti, saj v konfliktu najpogosteje ravnamo samodejno, pa četudi nam je potem žal. Sprožijo se naši obrambni mehanizmi, nadzor nad dogajanjem prevzame amigdala (plazilski možgani), ki ob zaznani nevarnosti sproži odziv, boj ali beg. Kot posledica mnogih takih izkušenj se začnemo konfliktom že vnaprej izogibati, s čemer pa pravzaprav težav ne rešimo in ironično lahko sprožimo celo še več konfliktov.
Ali se v konfliktu sploh da zmagati?
In zdi se, kot da se enostavno ne da zmagati. Ko pride do konflikta je gotovo, da bomo izgubili. Pa je res? Četudi nimamo dobro razvitih veščin ali strategij za konstruktivno obvladovanje konfliktov, ker jih niso imeli niti naši starši, pa jih lahko začnemo zavestno razvijati.
Kot pomoč pri tem lahko služi tudi mediacija, ki jo vodi strokovno usposobljen mediator. Mediacija kot pomoč pri konstruktivnem obvladovanju konfliktov lahko, glede na pristop, ki ga mediator uporablja, pomeni, da nam mediator pomaga poiskati rešitev ali pa, da nam pomaga konstruktivno komunicirati in rešitev, če je sploh potrebna, sami poiščemo.
Mediacija lahko omogoči konstruktivno komunikacijo tudi takrat, ko lastne strategije odpovedo
Mediator, še posebej, če uporablja pristop transformativne mediacije, skrbi v prvi vrsti za konstruktivnost komunikacije, kljub konfliktu pa udeleženca določata, o čem bo tekla beseda, kaj bosta reševala in ali je rešitev sploh potrebna. Neredko namreč pride do razgradnje konflikta, ki temelji pravzaprav na jasnejšem razumevanju sebe, situacije in drugega.
S pomočjo usposobljenega mediatorja lahko tudi kadar pride do konflikta, komuniciramo konstruktivno. Izrazimo stvari, ki so nam pomembne in dobimo priložnost, da smo slišani. Lažje slišimo in razumemo drugega in zagledamo stvari, ki jih prej sploh nismo videli. Počutimo se vedno močnejše in samozavestne in hkrati smo tudi vedno bolj pripravljeni upoštevati resnico drugega. Spor se počasi spremeni v dialog in stiska v sodelovanje.
Iz konflikta namesto boja ali bega, pride večja jasnost, samozavest in razumevanje drugega. Posledično tudi rešitev konkretne težave ni več daleč ali pa postane nebistvena. In nenadoma pravljice, ki govorijo, da konflikt lahko vodi do osebne rasti in izboljšanja odnosa, postanejo resničnost.
Foto: Seniorji
