Fenomen Zoran Milanović ali levi Trump na južni meji

Ne glede na svobodno burlesko, ki jo uprizarja sedanja vlada v Sloveniji pod taktirko Roberta Goloba, je politična situacija na Hrvaškem še veliko bolj sočna, kot se tudi spodobi za naše južne sosede. Predsednik države...
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Frankensteini so nočna mora družbenopolitičnega delavca

Gospodarji slovenske tranzicije, navdušeni nad uspešno vladavino LDS v devetdesetih, razočarani nad nezadostno servilnostjo Boruta Pahorja in obsedeni z družbeno močjo, ki jim jo daje obvladovanje medijev in na javna naročila vezanega gospodarstva, so poskušali zaščititi privilegije s svojimi političnimi stvaritvami.

Pobude za Dolomitsko izjavo ni dala Partija ampak Edvard Kocbek

Zoran Polič, nekdanji član Izvršilnega odbora OF in član predsedstva SNOS, po vojni notranji minister, v osemdesetih letih pa eden najbolj zagrizenih nasprotnikov demokratičnih procesov ter nepopustljiv branilec starega komunističnega režima in socialističnega samoupravnega sistema, je na posvetu Osvobodilna fronta slovenskega naroda – zgodovinski čas in mesto, ki je bil maja 1991, tik pred osamosvojitvijo, še zadnji tovrstni posvet o OF, opozoril na fascinantno in domala popolnoma neznano dejstvo: »Pobude za Dolomitsko izjavo ni dala Partija, ampak Edvard Kocbek!«

S tokratnim četverčkom se “malo mešano” na naš parket vrača tretjič

Izvolitev, ki jo je omogočila mešana koalicija, je za Janšo velik osebni uspeh in pomeni zanj in za SDS tudi prihod iz političnega predpekla zadnjih let. Mandat za novega predsednika vlade sicer ni tako trden kot leta 2004, ko si ga je priboril s suvereno relativno zmago na volitvah, a je precej močnejši kot leta 2012, ko je vlado sestavil kot nepričakovan volilni osmoljenec. O tem priča tudi torkovo glasovanje v parlamentu, ko je Janša dobil šest glasov manj kot pred šestnajstimi leti, vendar enega več kot pred osmimi. A kar je bolj povedno, je, da se vsem v opoziciji, kot že leta 2004, ni zdelo modro glasovati proti njemu.

Zbogom, orožje – pardon, feminizem

Biti dobra mama je boleča izgubljena lastnost. Sem del generacije, site vsega materialnega in akcijskega, ki smo krvavo pogrešale svoje mame, svoje domove, varnost in ljubljenost. Kar je bilo nekoč mamam dopuščeno, našim ni bilo. Zrasli smo, v močne hčerke in šibke sinčke, vsaj kar se tiče ambicij in delavnosti. In to je tisto, ki zdaj zlasti tepe naše otroke – imajo preveč aktivne mame in daleč preveč pasivne očete.

Janša, velik politični šahist, ali kako se sesuva patološki antijanšizem

Janša je z leti postal velik politični šahist, ki vidi mnogo dlje od njegovih političnih nasprotnikov, ki zna čakati in se še ni izpel. S svojo neizprosno pokončno in uporniško držo že v prejšnjem režimu kot tudi po osamosvojitvi je postal simbol upora proti nedemokratični oblasti. Hoteli so ga uničiti, a so iz njega naredili junaka, ki si zasluži še en mandat predsednika Vlade.

Razglašanje Janše za luzerja je skrajno neokusno govorjenje

Strah pred ekstremizmom, strah pred Janšo ne pojenja

Da je komunizem  preživel pol stoletja, se je predvsem potrebno zahvaliti tiskarni dinarjev v Topčideru in tudi izogibanju revalvacije dinarja, saj so prav največji kreditojemalci potrošniških kreditov bili prav komunisti. Prav to pa je glavni vzrok, da je bivša država na koncu  finančno in nato še gospodarsko razpadla.

Slovenski razkol posvečen upanju, da bomo zmogli zaceliti rane

Slovenski razkol pokaže kolaboracijo, v slovenski politiki zlajnani pojem, v povsem novi luči, ko lahko beremo, kako zvesto, dobesedno z religiozno zanesenostjo, je revolucionarna stran, ki je s svojimi dejanji dejansko izstopila iz evropske civilizacije in njenih etičnih norm, služila ciljem Sovjetske zveze in kako malo slovenskemu narodu.

Asia Bibi o svoji izkušnji z islamističnimi skrajneži

»Mene, Asio Bibi, so obsodili na smrt zaradi žeje. Lep kos življenja sem zapravila, ker sem pri 40 stopinjah pila iz iste skodelice kot muslimanke; ker sem kot kristjanka pri nekaj neumnih sodelavkah veljala za nečisto. (…) V zaporu sem preživela natanko devet let; devet let so me poniževali in mučili, ker je nekdo trdil, da sem zagrešila bogokletje.«

O grožnjah novinarjem, dvojnih merilih in izvoru ekstremizma

Slovenski razkol je knjiga stoletja, prava enciklopedija resnice

Kdor se bo potrudil in bo Slovenski razkol pozorno prebral, bo za vse večne čase vedel, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno v Sloveniji, predvsem v ključnih letih 1941 in 1942. Tudi pred samo okupacijo. Vedel bo in znal tudi komu povedati, kakšni so bili cilji komunistov, kdaj in kako so delovali, poznal bo kronologijo druge svetovne vojne pri nas, povsem jasno mu bo, koga so napadali partizani pod vodstvom partije

Enajst let po vstopu v Hudo jamo se je v Sloveniji marsikaj spremenilo

Izhodišča, ki jih Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč želi v dialogu razviti, ponujajo  dovolj širok nabor možnega delovanja in ukrepanja, da bi dosegli razmere, v katerih bi R Slovenija zmogla ustrezno poskrbeti za vse slovenske grobove doma in v tujini in tuje v Sloveniji.

Svetovni molitveni dan bo v molitvi povezal skoraj ves svet

Letošnje ekumensko bogoslužje Svetovnega molitvenega dne so pripravile ženske iz Zimbabveja, Afrika. Zimbabve se nam zdi daleč, a njihove zahvale in prošnje so tako domače in blizu. Prosijo za blagoslov izseljenih, za žrtve nasilja; zahvaljujejo se za državo, življenje, dar vere, rodovitno zemljo in skupnosti, ki skupaj molijo.

Ko se sistemu »izgrajevanja novega človeka« zgodita Janša in Možina

Ko pride Janša na oblast, mediji in kritična javnost gledajo koaliciji pod prste. Tako kot bi moralo biti v normalni demokraciji. Problem pa je v tem, da so mediji vedno na isti strani kot so njihovi idejni sorodniki – (skrajno) levičarski politiki.
Ne bi nas skrbelo, če bi to počeli oportuno, kar je bil pogost način delovanja mnogih v času SFRJ. Problem je v tem, da jih ni malo, ki po dolgoletnem pranju možganov danes globoko verujejo v ideje skrajne levice. Zagrizene vernike pa z besedami ni moč prepričati, da bi svoje verovanje uskladili z dejstvi. Saj če dejstva niso skladna z dogmami, toliko slabše za dejstva, je klasična levičarska dogma. Samo upamo lahko, da bo proces brisanja levičarstva v možganih ljudstva trajal manj časa, kot je trajalo njegovo nalaganje vanje. Pa enkrat je potrebno s tem začeti. Morda je bil včeraj ta dan.

Naše otroke v javnih ali zasebnih šolah je potrebno enako obravnavati

Jože Mlakar: Resnica in laž ob glasovanju o mandatarju

Na levici nasprotujejo vsakemu  družbenemu ali političnemu pojavu, ki ni znotraj njihove predstave o zgodovinski izbranosti. Besednjak oziroma diskurz, ki ga ob tem uporabljajo, je za vsakega človeka, ki stoji zunaj tega steklenjaka, iracionalen in nesmiseln. Vsak izmislek, ki ga lahko preberemo na njihovih transparentih, je gola resnica, četudi je popolni absurd. Problem je torej v tem, da oni vedno govorijo resnico, na desnici pa se mnogokrat zlažejo. Zato bo sobivanje v Sloveniji še vedno težko in naporno.

Zdenko Roter, njegovi spomini in škof Anton Vovk

Javna televizija je kar v štirih nadaljevanjih v skupaj več kot dvanajstih urah predvajala spomine profesorja sociologije religije Zdenka Roterja, ki je po vojni začel delovati v tajni politični policiji in je konec leta 1948 na Upravi za državno varnost (po domače Udbi) prevzel referat za kler.

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč uspešno uresničuje program za leto 2019

Jože Dežman: ”V hosti pa nemci!”

Jože Dežman se sprašuje, ali niso »gozdovi« pravzaprav »mesto heroj«, od koder »hostarji« izganjajo tako žive kot mrtve, ki jim niso ljubi? Toda »hostarji« se o svojih izključevanjih nočejo pogovarjati, niso za dialog? Ali torej tisti, ki se tako zagrizeno oklepajo vzporedne resničnosti herojskih novih oblačil, niso morda nemci – torej nemi ljudje, nesposobni dialoga, nesposobni sprave z resnico?