Naša gluhota

Pokopavanje ljudi nas ne odvrača od zgodovine. Tudi ob grobu brezimnega trpina pomislimo: nikoli mu ni bil nihče enak, nikoli več ne bo nikogar prav takega. Spoštljiva misel tu odkriva dragocenost slehernega življenja. Zato družba, ki pokopava umrle, živi v stiku z resničnostjo, in kultura, ki je soočena s smrtjo, človeku omogoča pristno, celovito življenje.

Izbrisani tudi po smrti

70. obletnica konca druge svetovne vojne, ki je z revolucijo še dodatno poglobila tragedijo slovenskega naroda, pomeni res neke vrste čas skrajnosti, kot je zapisal zgodovinar Hobsbawm. Ne gre le za skrajne ideološke ekstremizme, posebej … Beri dalje