Kdor spremlja le domače medije, bo stežka opazil, da se po tolikih državah sveta zbira ogromno število protestnikov, staršev, ki želijo zaščititi svoje otroke pred teorijo spola oz. pred »mešetarjenjem« z otrokovim dojemanjem spola, čustev in odnosov. Resnica je, da je ta globalna vojna proti svetosti otrokove intime prisotna v čisto vseh državah Zahoda.
Zadnji tedni morajo biti za LGBT aktiviste precej mučni. Najprej jim je pošteno zaušnico dal papež Frančišek, ko je v Krakovu vnovič ogorčeno izpostavil ideološko kolonizacijo, ki se dogaja znotraj tolikih učnih načrtov: t.j. sistematično zavajanje otrok, da si lahko poljubno izberejo svoj spol. Drugi »knockout« pa sta jim ta ponedeljek povzročila še dva strokovnjaka za duševno zdravje.
V tem prispevku ne bom govoril kot politik, ker to nisem, pa tudi ne kot predstavnik tiste strani, ki je v torek, 3. marca, z izglasovanjem zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih doživela politični poraz. Želim se le spoštljivo in tankočutno pogovarjati z ljudmi, ki imajo glede pojmovanja spola ter zakona in družine drugačno prepričanje, kot je moje.