Ker Narodna vlada ni protestirala, je stopil v akcijo vrhniški župan Franc Tršar, ki je dosegel, da so se Italijani umaknili za demarkacijsko črto. Tako italijanski kot srbski viri razkrivajo, da Stevan Švabić ni bil osebno prisoten na Vrhniki in ni ravnal samovoljno.
Upajmo, da bodo sledi t. i. rapalske meje izginile mnogo prej kot sledi rimskega limesa, saj se ta krivična meja še vedno (sistemsko) utrjuje tudi v glavah številnih Italijanov; enako upajmo, da bodo iz povsem podobnih razlogov izginile iz slovenske pokrajine tudi sledi druge vrste okupacije: povojni spomeniki skupaj z napisi TITO po primorskih hribih, ki simbolno pohabljajo našo pokrajino in mesta, podobno kot pohabljajo duha celih generacij …
Stoletnica Rapalske pogodbe in pravkaršnji izid slovenskega prevoda knjige tržaškega razumnika in publicista Paola G. Parovela Izbrisana identiteta (Trst, 1985) nas silita, da se nekoliko zamislimo nad dogajanji v preteklosti. Knjiga je izšla v samozaložbi … Beri dalje
Človekove pravice so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Dajejo podlago za etično utemeljevanje slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj v minulem stoletju. Pravica narodov do samoodločbe je namreč danes splošno sprejeta človekova pravica. Najprej naj ugotovim, … Beri dalje
Totalitarizmi so zaznamovali 20. stoletje, s slovenskimi osamosvojitvenimi prizadevanji vred. Požig Narodnega doma v Trstu simbolizira, kako smo Slovenci postali ena prvih žrtev tedaj porajajočega se fašizma. Bazoviški junaki pričajo, da smo se med prvimi v Evropi znali temu totalitarnemu zlu upreti.
Po podpisu tajnega londonskega sporazuma je Italija spomladi leta 1915 zaradi ozemeljskih »apetitov« po Tirolski, Sloveniji, Istri in Dalmaciji, stopila v prvo svetovno vojno. Dejansko je Italija hotela precej več, želeli so ozemlje od Splita … Beri dalje