Do nedavnega smo se Slovenci hvalili s prikupno podobo, ki jo je za časa francoske okupacije (“Ilirije oživljene”), za seboj pustil Charles Nodier, funkcionar takratne uprave, ki je zapisal: »…to ljudstvo Ilirije, tako prostodušno v svojih čustvih, tako zgledno v navadah, tako zvesto v svojih srcih in mislih, pa vendar je tako nedoraslo vsem vprašanjem, ki se tičejo prave sreče in slave narodov! To je ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez zlih ljudi, kjer si mogel z denarjem na dlani prepotovati vso Ilirijo. To je narod, ki smo ga šele mi Francozi morali učiti, čemu služita ključ in ključavnica…« Od takrat smo Slovenci doživeli veliko hudega., pojavljale so se naše nove podobe.