Že Edvard Kocbek je mislil in hotel, da naj bi se ali da se mora spremeniti naša narodna zavest, naš način življenja. Za spremembe so se zavzemali tudi revolucionarji in potem, po drugi svetovni vojni se je resnično vse spremenilo, a ne po Kocbekovih načrtih. Kar je potem videl in doživljal, ga ni veselilo, prej žalostilo, je znal pozneje pisati in pripovedovati o tem.
Glede razmer v Ljubljani sem se že javno oglašal. Zaenkrat ne kaže, da bi kaj zaleglo. Prej ali slej pa bo moralo priti do izboljšav. V času Ilirskih provinc, ko je bilo naše mesto središče velikega zemljepisnega prostora in so k nam pospešeno prihajali novi pogledi na kulturo in življenje, zlasti v mestih, se je v Ljubljani rodila uradna mestna skrb za javno zelenje. Takrat je bil zasnovan Latermanov drevored, ki še obstaja in pomeni začetek urejevanja parka Tivoli.