Knjižnica Otona Župančiča je v ponedeljek, 13. 11. 2017, v sodelovanju z gibanjem Svetovni etos Slovenija pripravila pogovor z dr. Karlom Gržanom, avtorjem knjige 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od … Beri dalje
Slovenska srčna kultura je – kar se omike tiče- kot švicarski sir. S pretečenim rokom. Letošnji prejemnik nagrade Saharov za svobodo misli za leto 2015 je Raif Badavi, bloger, pisatelj in aktivist iz Savdske Arabije, … Beri dalje
Ko je Balantič med hudim trpljenjem v taborišču Gonars snoval načrt sonetnega venca sonetnih vencev, je želel enega izmed osrednjih sonetov posvetiti tudi rodnemu mestu: »Slavospev Kamniku in goram.« V pismu domačim je v domotožju iz Grahovega dne 15. maja 1943 zapisal: »Vem, da je najlepši kraj na svetu Kamnik in tudi gorá še nisem pozabil.«
V zahtevah po ukinitvi imena Franceta Balantiča iz naziva kamniške knjižnice je implicirana sodba, da je bil mladi pesnik pripadnik vaških straž in kolaborant. Zatorej njegovo ime ne sme krasiti in obeleževati mestne biblioteke. Pogled, ki ni nov, je na Slovenskem prevladoval 7O let. Kako lahko vztraja celo epoho, kako je lahko preživel tudi po propadu komunističnega režima?
Pesnikovo ime naj bi bilo iz knjižnic znova izbrisano, javni spomin nanj prepovedan. Na srečo so se v njegovo obrambo zdaj oglasili mnogi, tako z »leve« kot z »desne«. Nekateri od nasprotnikov so posegli po nenavadnih argumentih, strokovnjak za tehniško knjižničarstvo je bil mnenja, da se knjižnice ne smejo imenovati po ljudeh, ki bi politično delili obiskovalce. Kot da mora o kulturi še zmeraj in kar naprej odločati politika.
Kamniškim občinskim možem dajem v razmislek besede Hannah Arendt, ki je šokirala »pravični svet« z izjavo, da Eichmann ni bil nikakršna »pošast«, kakor ga je skušalo prikazati izraelsko sodstvo. Bil je običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Izgubili bomo mi. Kamničani. Slovenci. Ljudje. Ne le tisti, ki si želijo poimenovanja po Balantiču.
Potem ko je pesnik Balantič z najvišje akademske stroke, ob prisotnosti politike in priznanja predsednika države končno umeščen v slovensko klasično literarno zgodovino in je postal duhovna lastnina slovenskega naroda, smo naivno mislili, da se … Beri dalje
Polemike okoli poimenovanja kamniške knjižnice po Francetu Balantiču Temeljni zunanji obrisi kamniške kulturno-politične zgodbe, ki je v zadnjih tednih postala tudi nacionalna, so najbrž večini bralcev že znane: občinska sveta v Kamniku in Komendi sta … Beri dalje
To je javni odziv na vabilo kolega in prijatelja Aleša Mavra, ki me je povabil k podpisu peticije za poimenovanje kamniške knjižnice po Francetu Balantiču. Peticije nisem mogel podpisati, ker sem dobil vtis, da bolj kot Balantiča brani domobranstvo. Iz mojih odgovorov se je razvila zanimiva osebna korespodenca.
Bojim se, da je publika kar malo prehitro, brez pomisleka zaploskala napovedi lokalnega kulturnika, da se bodo strasti pomirile, ter da bo (očitno po zaslugi kamniškega župana) knjižnica v Kamniku nosila vsaj ime »Knjižnica PESNIKA Franceta Balantiča«. Torej namesto »Knjižnica Franceta Balantiča« – rajši (manj sporno!) – »Knjižnica pesnika Franceta Balantiča«?
Spoštovani meščani in izvoljeni predstavniki občinskih svetov Kamnika in Komende, lepo in za slovensko poezijo razveseljivo novico, da ste želeli kamniški knjižnici dati ime po liriku Francetu Balantiču, svojem rojaku, enem naših najboljših pesnikov v … Beri dalje
Udeleženci so se zbrali zaradi napovedanega preimenovanja Kamniške knjižnice. Na pogovornem večeru, kot sta organizatorja Časnik.si in društvo Demos na Kamniškem poimenovala prireditev, posvečeno pesniku Balantiču in zapletom po preimenovanju kamniške knjižnice, je bilo približno … Beri dalje
Pesnik pobitih Slovencev Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust! France Balantič Že davno so utihnili topovi in granate na slovenski zemlji. Prst je prekrila trupla pomorjenih in pobitih. Človeška roka je krvava zasula … Beri dalje