Jure Apih

Vem, začeti kolumno z zgražanjem nad načinom poročanja Dela je podobno pregovornemu brcanju v mrtvega konja – kdo še verjame, da je ostalo kaj intelektualno živega v Črni vdovi? –, ampak ko si tovrstno brcanje privošči časnik sam, je dovoljena izjema. Vedno bolj se mi zdi, da se »naš osrednji časopis« iz vrtinca padajoče naklade rešuje s članki, ki dosežejo viralnost s pomočjo svoje »polemičnosti« (beri: podlosti).