“Kaj pa če nisi fajn in imaš težave? Pozabljamo, kako krhki smo navsezadnje. To misel izrivamo in nismo sposobni dojeti vrednosti trpljenja in se z njim soočiti. Naučiti se moramo spoprijemati s trpljenjem. Življenje brez trpljenja je morda samo teoretična možnost, praktično pa je to nemogoče.”
Otroci ločitev doživljajo skozi prizmo svojih trajnih in nenadomestljivih odnosov s staršema, zato jo doživljajo kot nelogično in krivično. Zanje je soočenje z ločitvijo staršev dobesedno travmatično. Oba starša so globoko ponotranjili, postala sta del njihove predstave o življenju, odnosih, svetu. Globoko v sebi čutijo, da je odnos, ki sta ga imela starša, temelj njihovega obstoja, in sedaj ta temelj razpada.
Vsi umrli si zaslužijo spoštovanje do tega, da so živeli. Prekinjeno življenje, ko bi te osebe lahko še gledale drevesa, reke, jezera, hribe, ter se družili z drugimi ljudmi. Vsega tega za njih ni. To kar mi uživamo, je bilo njim odvzeto. In to samo zaradi logike totalitaristične ideologije.
Proces odpuščanja predstavlja vrhunec in zaključek dolgotrajnega soočanja s travmatičnimi izkušnjami in njihovimi posledicami. Žrtve krivic ali nesreč lahko pustijo preteklost v celoti za seboj, samo če se odprejo sedanjosti, novim izkušnjam in novim, iskrenejšim … Beri dalje
V zadnjih tednih smo končno izvedeli, da nekateri zdravniki v slovenskih zdravstvenih ustanovah domnevno jemljejo oziroma so jemali odločanje o usodi svojih pacientov v svoje roke. Da naj bi bil slednji in podobni primeri v slovenskih bolnišnicah neredki, morda ni tako presenetljivo, kot je bolj zaskrbljujoče dejstvo, da naj bi takšno domnevno prakso v izbranih bolnišnicah kar pometali pod preprogo.
Ko sem pred časom pisal o poslavljanjih, nisem mislil, da bo članek zbudil takšen odmev. Odmev tišine! Kako naj si jo razlagam? Da nas je branje usmerilo k razmisleku o nas samih, o lastnih preživetih … Beri dalje
Vse bolj spoznavam, da je prihodnost krščanstva v Sloveniji in v Evropi tesno povezana z vprašanji trpljenja in zla. Bodisi da gre za zlo, ki smo ga podedovali iz preteklosti (t.i. „krvavo XX. stoletje“), bodisi da gre za našo vpetost v zle strukture, ki nam jih je kot past nastavila porabniška družba. Opažam tudi, da kristjani kakor da nimamo orodij ali moči, da bi se teh vprašanj temeljiteje lotili.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2003 proglasila 10. september za Svetovni dan preprečevanj samomora. Čeprav se je število samomorov po podatkih Statističnega urada RS v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo, so številke še vedno grozljive. Leta … Beri dalje
Včeraj me je prvorojenec vprašal, kdaj gremo spet na “ta dolg sprehod”. To pomeni krožno pot do mestnega pokopališča, k Elizabeti. Prijetno me je presenetil, saj do sedaj ni kazal naklonjenosti do dogajanja okrog naše … Beri dalje
Tistih namreč, ki te dneve, pred praznikom naše države, preživljajo z neko nedefinirano kepo v prsnem košu, ki ne pusti svobodno zadihati. V moji stroki bi jo povezali z občutki anksioznosti. Danes sem na FB prebrala zapis neke gospe o tem, da se »njej kaj takega ne more zgoditi, ker pač ne laže in ne počne nič nezakonitega«; tako ne more nihče pokazati s prstom nanjo. Ne bom se spustila v razmišljanje o tem, kako resnica pravzaprav ni nikakršno zagotovilo … več.
Homilija na 5. postno nedeljo, leto A. V našem življenju je veliko smrti. In vse smrti so hude. Ni pa hujše smrti, kot je to, da človeku umre srce. V našem srcu je veliko grobov. … Beri dalje
… in zdravljenju travm O ujetosti v dinamiko obujanja starega sovraštva z novimi obrazi V svetu se je v zadnjih desetletjih utrdilo spoznanje, da posledice preteklih travmatičnih dogodkov še dolgo vplivajo na dojemanje in vedenje … Beri dalje