Otroci se igrajo Grčijo

V ne tako davnih časih Otona Župančiča so otroci spuščali mehurčke. Danes, v 21. stoletju, raje mečejo plastenke v parlament. Kljub temu so še vedno otroci, ki pač uživajo v igri. Kar je naravno, zdravo in razveseljivo. Vprašanje pa je, ali so v svoji razigranosti zares primerni za politično topovsko hrano.

Račun brez krčmarja (dobesedno)

Vendar bi morali na to dilemo odgovoriti v študentski organizaciji in deloma v vodstvu sindikatov. Vsak kolikor toliko razumen človek je moral vedeti, da je pošiljanje pregovorno apolitičnih množic slovenskih dijakov v boj za “staro pravdo” (o njeni vsebini tukaj ne bi izgubljal besed, ker niti ni potrebno) najmanj tvegano. Ne zato, ker bi se lahko komu kaj zgodilo, k sreči se mu ni. Ne smilijo se mi niti granitne kocke niti omet parlamenta, ki so menda precej “našpukali”. Tudi ne bom jeremijevsko vzdihoval, da si Slovenija česa takega ni zaslužila, kot počne predsednik vlade (čeprav ima najbrž prav).

Smilijo se mi dijaki in študentje, ki bodo zaradi reforme študentskega dela zares “nasrkali”. Ne mislim, da bi jim bila lahko reforma prihranjena, čudni časi so in težave s študentskim delom niso od včeraj.  Toda bržkone bi si zaslužili dostojno predstavitev svojega položaja in svojih argumentov. Študentska organizacija jim je ni mogla, verjetno pa niti hotela ni zagotoviti. Stavila je izključno na številčnost in na pouka prost dan, edini magnet, ki je večino srednješolcev sploh lahko pritegnil v prestolnico, kjer naj bi služili za veličastno kuliso impresivnih demonstracij v organizaciji borcev za svoje pravice, tako rekoč za kuliso “malih Aten”.  Tistega dogajanja torej, ki se je v mokrih sanjah nekaterih “razumnikov” prikazovalo že vse od prvih anarhističnih izbruhov v Grčiji pred časom. A so “demonstranti” s svojo “igrivostjo”, verjetno obilno podmazano z “maligani”, vse pokvarili.

Blamaža namesto triumfa

Seveda bodo zdaj vsega krivi neonacisti in alkohol (poziv k prepovedi točenja slednjega je bil izrečen s takšno figo v žepu, da boli glava). In čas zaključka ŠOS-ovih demonstracij se bo pomaknil še za kakšno uro ali dve nazaj. Kljub temu je omenjena stanovska organizacija ne bo odnesla brez prask. Ne le, da dvomov o iskrenosti njenih namenov ni bilo mogoče nikoli čisto utišati. Tudi z diletantsko organizacijo današnjega dogodka so si kar sami naredili medvedjo uslugo. Zato mi jih ne bo prav nič žal, ko jih v bodoče njihovi sogovorniki ne bodo več jemali resno kot apostolov tisočnij “ponižanih in razžaljenih”. Slednje so, četudi so, itak že zdavnaj pustili na cedilu.

Foto: Aleš Čerin