Ostali smo si zvesti

krscanski demokratNi lepšega kakor zavest, da si ostal zvest svoji istovetnosti – svoji domovinski ljubezni, svoji veri in postavam. Te misli so me prevzemale, ko sem na 10. kongresu Krščanske demokracije (KD), v Brežicah, dne 12. novembra, kot delegat, zastopal pripadnike te stranke izpod južnega sonca, iz Argentine. Bratje in sestre, ki so se zaradi zvestobe slovenstvu, morali ob koncu druge vojne izseliti na vse konce sveta, najštevilčnejši v Argentino, so kljub velikim preizkušnjam, ostali zvesti svojim slovenskim koreninam in še danes ohranjajo ter negujejo domovinsko zavest, vse do aktivne družbeno politične pripadnosti. Tam, v novem svetu so se kot Slovenci vsestransko uveljavili in ko je prišel čas, so nam bili pri procesu osamosvajanja v veliko pomoč. Z veseljem in ponosom sem sprejel vabilo, da sem jih na kongresu, kot delegat, zastopal.

Vsem nam, ki smo ostali na svojih domovih so se po vojni tudi obetali hudi časi. Čeprav smo morali sprejeti boljševistično diktaturo, ki je odklanjala ter uničevala vse bistvene lastnosti slovenskega katoliškega naroda, smo kljub totalitarni poškodovanosti, kakor današnje stanje duha imenuje Justin Stanovnik, ostali v dovolj veliki meri zavedni Slovenci. Na prvih volitvah, po zlomu boljševizma, smo se spet zavedali svojega zgodovinskega poslanstva in skupaj z ljudmi dobre volje na volitvah zmagali. Ob ponovnem nastopu in zmagi KD pa je zaživelo tudi razočaranje, kajti Stalinovi boljševiki, ali komunisti, kakor so se radi imenovali, skupaj z liberalci vseh vrst, so bili prepričani, da slovenske katoliške zavesti več ni. Takrat se je pokazalo, da smo še bili in ohranjali tisto politično in družbeno zavest, to je krščansko demokracijo, ki se je rodila in politično organizirala v času J. E. Kreka. Kljub mnogoterim težavam, ki so se skoraj pol stoletja rojevale doma in med izseljenci na tujem, smo »rodili« ter delno obnovili državo Slovenijo in jo z mednarodnim priznanjem vrnili v evropsko civilizacijo. Bili smo priče in sodelavci pri tem velikem dejanju. A kaj, z uveljavljanjem krščanskega pogleda na narod in državo so kaj hitro oživela stara in nova nasprotovanja, ki so se kar vrstila – tako s strani starih komunistov, kakor tudi od političnih sopotnikov iz časov osamosvajanja. O teh dogodkih bo treba še premišljevati in pisati. Naj k temu dodam drobno zrno.

Kongres sedanje krščanske demokracije v matični domovini je za izseljence v Argentini, kot politično zavedne Slovence, pomemben še posebej. Njihova skupnost je skozi ves čas, to je pol stoletja, ohranjala družbeno politično zavest, svojo pripadnost avtentični politični stranki, Slovenski ljudski stranki (SLS), ustanovljeni v času J. E. Kreka in se danes imenuje Nova Slovenija – krščanski demokrati. Ohranili so jo v organizacijskem smislu, v delovanju in v polno pravni povezanosti s širšo evropsko Krščansko demokracijo, (ki se danes imenuje Evropska ljudska stranka). Kako veličastna dejanja, za katera smo jim dolžni priznanje in zahvalo. Vsi skupaj smo ostali zvesti svoji prvinski, duhovno bogati in demokratični KD.

Pomen takšne politične organiziranosti se je v polnosti pokazal šele v času, ko smo se Slovenci, v 90 letih prejšnjega stoletja, plebiscitarno odločili za samostojnost. V domovini smo nekako zmogli, da smo kljub »totalitarni poškodovanosti«, na prvih demokratičnih volitvah spet zmagali! Kakšno presenečenje na vse strani! Kmalu po tej zmagi so se v domovino vrnili spoštljivi možje, odbor predvojne SLS, na čelu z dr. Markom Kremžarjem, ki so prinesli listine predvojne SLS in jih izročili Lojzetu Peterletu, predsedniku Krščanskih demokratov in premirju takratne nove slovenske vlade. Medtem se je predvojna SLS preimenovala v Krščanske demokrate (KD). S tem preimenovanjem se je strinjal tudi omenjeni odbor in tako smo Slovenci tudi doma spet, v polni meri zaživeli s svojo prvinsko politično naravnanostjo.

Nadaljnji politični razvoj v novi državi pa je pokazal, kakor da na novo rojena Slovenija ne sme ostati v okviru krščanske naravnanosti. Krščanski demokrati so bili od volitev naprej in potem ves čas, vse do danes tarča neprestanih napadov. In sicer z vseh strani – najprej s strani s starih komunističnih sil, potem pa tudi od vseh drugih, tudi od tistih, ki so se skupaj z njo zoperstavljali jugoslovanski vojaški diktaturi. Zato ni čudno, da so ljudje, sicer počasi vse bolj izgubljali svojo nekdanjo življenjsko naravnanost, svojo krščansko istovetnost. Ko človek izgubi svojo življenjsko držo postane kaj lahek plen raznim špekulativnim nazorom, ki so se širili. Nadaljnje volitve so nazorno pokazale, da so mnogi ljudje izgubili svojo pristno politično naravnanost in so volili zdaj te, zdaj one »prikupne« ljudi in stranke. Vse pa so vodile v razkroj demokratične državljanske ureditve. In danes smo med najbolj neurejenimi državami v Evropi. Nove in nove politične stranke, vseh vrst in nazorov, ki nastajajo in izginjajo, kakor da bi to bil narodni šport, se obnašajo nestrokovno, predvsem pa neodgovorno. Po tej poti nimamo prihodnosti.

Ob vsem tem pa imamo tudi v Sloveniji urejeno, stabilno in v narodu zakoreninjeno KD. Svojo politično zrelost je dokazovala skozi čas, od Kreka, Korošca, Peterleta ter Bajuka naprej in s svojo perspektivno dejavnostjo deluje tako tudi danes, kakor je pokazal 10. kongres. Slovenska KD ima tudi v širšem svetu pravega zaveznika, Evropsko krščansko demokracijo, ki tudi ima povsod in ves čas odlične rezultate. Vse to imajo pred očmi tudi naši izseljenci, v Argentini in daleč po vsem svetu. Bilo mi je v čast, da sem jih lahko na kongresu zastopal.