Tudi v Sloveniji še odmeva obsodba sodišča v Münchnu, ki je v začetku avgusta nekdanja pripadnika jugoslovanske varnostne službe Josipa Perkovića in Zdravka Mustača obsodila na dosmrtni zapor zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983. Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar je prepričana, da se podoben sodni proces v Sloveniji ne more zgoditi. “Ne samo, da ni politične volje, da bi obsodili vse totalitarizme po enakih kriterijih in s tem tudi zločine, ki so jih povzročili komunisti, tudi naš Kazenski zakonik pregon umora po določenem roku ne dopušča,” pravi Griesser Pečar Po slovenskem Kazenskem zakoniku je za umor zagrožena kazen zapora najmanj petnajstih let zapora, vendar kazenski pregon umora zastara po tridesetih letih. Pregon ne zastara le kadar gre za hudodelstva proti človečnosti, med katerimi je najhujša oblika genocid.
“V Nemčiji sploh ni dileme o tem ali se umor preganja ali ne – in to ne glede na to kdaj se je zgodil. Tam namreč umor ne zastara. Po drugi svetovni vojni so najprej, da ne bi zastarali medvojni nacistični zločini, rok podaljšali, potem pa so leta 1979 zakon spremenili tako, da umor – kot že prej hudodelstva proti človečnosti – ne zastara. Podobno je tudi v Avstriji. Tudi tam pregon za zločine, za katere je opredeljena kazen dosmrtnega zapora ali zaporna kazen od 10-20 let, ne zastara. V to kategorijo spada tudi umor,” je pojasnila Tamara Griesser Pečar.
Aprila letos je bil v prostorih državnega sveta predstavljen projekt »Mednarodna pravičnost za zločine komunizma«, Platforme evropskega spomina in vesti, v okviru katerega so identificirali še živeče osebe, odgovorne za zločine proti človečnosti v primeru pobojev na meji na Čehoslovaškem ter poboje Turkov v Bolgariji. Projekt, ki je potekal do maja 2015, se je zaključil s pozivom, da se po 25 letih neodzivnosti na tem področju po posameznih državah ustanovi mednarodno sodišče za obravnavo komunističnih zločinov. Na pobudo se je odzvala estonska vlada, ki je k sodelovanju pritegnila enajst držav iz srednje in vzhodnje Evrope. Te države so na ravni pravosodnih ministrstev podpisale deklaracijo o potrebi po tovrstnem sodnem tribunalu. Illimar Lepik von Wirén z estonskega pravosodnega ministrstva je član delovne skupine, ki ne deluje le kot raziskovalna institucija, marveč želijo osnovati ustanovo z zakonodajno močjo. Ustanovitev nadnacionalnega sodnega tribunala za pregon storilcev hudodelstev v komunističnih režimih je pozdravil tudi Jernej Letnar Černič, ki pobudo vidi tudi kot pomoč državam, kot je Slovenija, “kjer je vrh sodstva ugrabljen”.
Tamara Griesser Pečar je še pojasnila, da je zločin proti človeštvu sestavni del haaških konvencij iz leta 1907, ki govori o izboljšanju usode civilnega prebivalstva, ranjencev in bolnikov, brodolomcev in vojnih ujetnikov. V uvodu četrte Haaške konvencije je tudi Martensova klavzula, pod katero so bili civilisti in borci v vojni v primerih, ki niso bili urejeni s pogodbenim pravom, pod zaščito mednarodnega prava kot rezultat običajev med civiliziranimi narodi, zakonov človečnosti in zahtev javne zavesti. Pojem hudodelstva zoper človečnost pa je prvič pravno kvalificiran na nürnberških procesih.
“Za obsodbo umora, ki ga je povzročila Uprava državne varnosti (Udba) po vsej verjetnosti na naših sodiščh ne bi našli podlage,” meni dr. Griesser Pečar. Do danes ni v Sloveniji še nihče odgovarjal za povojne umore, ki so nesporno opredeljeni kot hudedolstvo proti človečnosti. “Ker pa je Udba zločinska organizacija, ki je bila odgovorna za številne zločine proti človeštvu, bi seveda moralo sodstvo v Sloveniji, če bi delovalo tako kot v normalnih demokratičnih pravnih državah, te zločine ustrezno opredeliti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč v odločitvi o Uredbi o vojaških sodiščih leta 1994 ugotovilo, da je mednarodno pravo že v času druge svetovne vojne kriminaliziralo hudodelstva zoper človečnost in genocid ter da bi jo zato slovenska sodišča lahko uporabila. Kljub temu je bila ovadba proti namestniku načelnika Ozne Mitji Ribičiču ovržena,” zaključi Tamara Griesser Pečar.
