Ob sinodi o družini

Foto: catholicnewsagency.com.
Foto: catholicnewsagency.com.

Od 5. do 19. oktobra je v Vatikanu sinoda o družini

Razpravlja se o pastoralnih izzivih in evangelizaciji družine. Priprave na to sinodo z razliko od prejšnjih so pokazale, da bo omogočena odkrita razprava o perečih temah, ki zadevajo zakon in družino. Na sinodi sodeluje 253 škofov, kardinalov in strokovnjakov, med njimi je 25 vodij vatikanskih uradov, 114 predstavnikov škofovskih konferenc, med njimi je tudi novomeški škof Andrej Glavan in še 14 zakonskih parov. Dunajski kardinal Schönborn se je pozitivno izrazil o pripravi na sinodo samo. Kot posebnost je tudi ta, da bodo najprej spregovorili laiki in šele potem škofje in ostali kardinali. Čeprav poudarjam: “Laiki na sinodi ne bodo imeli pravice glasovanja”!

Sinoda se je pripravljala na podlagi ankete, ki so jo razposlali vsem škofom po svetu. Tu je zopet zapletljaj: “Zelo malo škofij je dalo možnost, da so na vprašanja lahko odgovorili lahko vsi, ki so želeli. Prav tako velika večina škofij ni sporočila rezultatov o anketi.

Članki, ki se pojavljajo v tisku o vprašanjih, ki naj bi jih sinoda obravnavala, so zelo pomembni za življenje sodobnega kristjana in predvsem zakoncev.

Priznati je treba, da marsikje v svetu ni več poudarka na družini kot na neko trdno vez med možem in ženo. Prav tako so se pojavile nove oblike družin, kar jih prej, vsaj nekatere, nismo poznali. Za kristjana ostaja vrednota družine prav v trajnosti zakonske zveze. To je glasno sporočilo pet kardinalov, ki so izdali knjigo z naslovom: “Ostati v Kritusovi resnici – zakon in obhajilo, v katoliški Cerkvi”. Ta knjiga je nastala kmalu po letošnjem februarju, ko je kardinal Walter Kaspers na zboru kardinalov razmišljal, ali ne bi dopustili po nekem obdobju tudi ločenim in ponovno poročenim prejemati obhajilo. Pri tem ga je podprl sam papež. Na oba se je vsula kritika. Papež Frančišek pa je lepo odgovoril: “Cenjeni, ne zapravljajte svoje energije za spopadanje, ampak izkoristite jo za ustvarjanje in predvsem ljubezen”!

Vedeti moramo, da so nekatere spremembe v Cerkvi nujne, ne iz koristoljubja ali neke ugodnosti, ampak predvsem zato, da bi Cerkev postajala zvesta Jezusovemu nauku v sedanjem času. Če bi prišlo do kakršne koli spremembe, ne bi bil spremenjen Jezusov nauk, ampak bi bila o tem nauku prikazana razlaga, ki bi ustrezala sedanjemu času. Vsi vemo, da pri verskih dogmah ni mogoča nobena demokracija, ker kristjan veruje, da so te od Boga. Po svetu so o določenih problemih, ki se tičejo zakonskega življenja, izredno ostre debate. Res je, da teh pri nas ne zapažamo, ne zato, ker pri nas teh problemov ni, ampak zato, ker smo še vedno ujeti v neke časovne kalupe, ko si velikokrat ne upamo spregovoriti glasno in tudi povedati problemov, ki so na teh področjih.

Temeljna zadeva pri vseh cerkvenih problemih je v tem, da se je treba vračati h koreninam; kaj bi Jezus v tem primeru naredil? Bi postavil jasne cilje, ali bi ravnal evangeljsko in bi dogodke in življenje presojal v luči usmiljenja in ljubezni …

Cerkveno vodstvo bo moralo prisluhniti težavam oseb, ki iskreno verujejo, ali bi celo  želeli verovati, pa jih cerkveni predpisi ovirajo, ker so se znašli v takšni in takšni življenjski situaciji. Končno, ali se ni Jezus, kar lepo spoznamo v evangeliju, ukvarjal prav s takšnimi ljudmi? Zgledni verniki, danes bi rekli nedeljniki – so bili zanj manj pomembni, čeprav jih ni podcenjeval.

Slišimo tudi glasove, da so duhovniki premalo podkovani v znanju, da bi bili kos sodobnim življenjskim problemom. Če to drži, potem lahko rečemo, da so slabo študirali v času študija. (Lahko res niso?) Končno pa, saj je danes toliko literature, da bi se tudi to “slabo podkovanje” zelo hitro dopolnilo. Kakšne rezultate lahko od sinode pričakujemo: “Cerkev ni modna pista, kjer lahko občudujemo takšne in drugačne modne kreacije, iskati pa mora človeka, ki mu je namenjena za odrešenje. Če bo ta duh vel na sinodi, potem bo gotovo uspela. Pri tem pa ni prisoten samo človeški element sinodalcev, ampak tudi moč in delovanje Sv. Duha, ki Cerkev vodi.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.