KRIŽEV POT SLOVENSTVA

Lucijan Bratuš, 1980-81, skice za Križev pot, semeniška kapela v Vipavi
Lucijan Bratuš, 1980-81, skice za Križev pot, semeniška kapela v Vipavi

O naši deželi je Ivan Cankar zapisal: »Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi« (Kurent 1909).

Generacije naših prednikov so vse od 6. stoletja skrbno negovale ta raj pod Triglavom in uspešno kljubovale tujim oblastnikom, plenilskim pohodom in raznarodovalnim pritiskom. V zvestobi slovenskemu jeziku, krščanski veri in kulturni samoniklosti je eden najmanjših slovanskih narodov leta 1991 z dovolj moči in duha dosegel svojo državnost in se z vsemi lastnostmi moderne nacije ponosno postavil ob velike.

Pa vendar se »na sončni strani Alp« ne veselimo na polno naše lepe, mlade domovine, ampak hiramo v senci, ki jo na naš rod meče križ nepredelane totalitarne preteklosti. Duše je pohabil srhljiv teror fizičnega in psihičnega lomljenja in usodna zapoved molka.

Kristus je pribit na križ v stotisočih slovenskih žrtvah. Žeblji so nasilje, brezčutnost, bratomor. Ne more stopiti s križa, če mu jih ne odvzamemo. Šele ko bomo pretreseni ubesedili zamolčano gorje, ko bomo za anonimnimi številkami ganjeni uzrli imena, obraze in življenjske zgodbe žrtev zla, ko se bodo vsi vpleteni okopali v našem usmiljenju, takrat bomo izdrli tiste žeblje. Postali bomo narod, ki se spominja in polno živi kljub vsemu hudemu.

Petnajst varuhov spomina znotraj pobude Vseposvojitev je ob postajah križevega pota premišljevalo o nezaceljenih ranah slovenstva. Prisluhnete jim lahko na radiu Ognjišče, na cvetno nedeljo, 25. marca, ob 20h v oddaji Moja zgodba. Posnetek bo kasneje na voljo na spletni strani Vseposvojitev. Pri založbi Salve bo v kratkem izšla tudi knjižica Križev pot slovenstva z ilustracijami akademskega slikarja Lucijana Bratuša.