Prispevek orožarske industrije v nacionalni ekonomiji ZDA

Letalonosilka Carl Vinson v južnokorejski luki Busan. Foto Reuters

Med mojimi vsakoletnimi obiski v Sloveniji pogovor z znanci, prijatelji in sorodniki včasih nanese na trgovino z orožjem. Z dvignjenim glasom in krvnim pritiskom mi razlagajo, kako Amerika bogati s prodajo orožja, kako ta trgovina usmerja ameriško zunanjo politiko in kako Amerika povzroča vojne, da lahko proda več orožja, ga preizkusa v praksi itd. Res je, da je Eisenhower svaril pred “vojaško-industrijskim kompleksom”. To svarilo bi bilo smiselno med drugo svetovno vojno, ko je na visšku znasal vojaški proračun 35 % nacionalnega bruto produkta, in med hladno vojno, ko ga je požrl do 10 %. Danes gre pa tu za številke okrog 3 %.

Zadeva je očitno vredna bolj resnega premisleka, da ne bomo govorili tja v en dan in pri tem kršili pravila zdrave pameti. Smiselno je verjeti, da so večje zadeve bolj pomembne od manjših vsaj takrat, ko gre za denar in materialna sredstva. S tem merilom lahko ocenimo, koliko šteje trgovina z orožjem in cela oboroževalna industrija v ameriškem gospodarstvu. Uporabljal bom podatke z interneta in ne bom navajal posameznih virov.

Nekaj številk o ameriškem gospodarstvu

Bruto produkt Združenih držav je približno 20 tisoč milijard dolarjev. Zanimivo je pogledati, kako velike so dejavnosti v tem gospodarstvu.

Zdravstvo 18 % Energetika 6 %
Prehrambena industrija 10 % Izobrazevanje (javno) 6 %
Transport 7-8 % Avtomobilska industrija 3-4 %
Informatika 7-8 % Obrambna industrija <1.5 %
Finančna industrija 7-8 % Gradbenistvo 6 %

Kaj pa obrambni proračun?

Ameriški obrambni proračun je okrog 700 milijard dolarjev (3.5 % GDP). To ne vsebuje izdatkov za vojno v Iraku, Afganistanu in z ISIS.

Personalni izdatki 35-40 % Nabave 15-20 %
Operacije in vzdrzevanje 35-40 % Raziskave in tehnologija 10 %

To so glavne postavke. Je še nekaj manjših reči, n.pr. vojaške gradnje, stanovanja. Personalni izdatki so plače za vojake in civilne uslužbence, zdravstvo, selitve.  Vzdrževanje so popravila orožja in rezervni deli.  V operacijah so pa stroški za gorivo, strelivo, hrano, obleko. Nabave so nakupi novega orožja. Raziskave in tehnologija so pa razvoj novih orožij. Kar razumemo kot obrambno industrijo, je zajeto v teh treh postavkah.

Kako velika je ameriška obrambna industrija?

Za oceno sem seštel prodajo glavnih proizvajalcev in to nanese okrog 250 milijard dolarjev, našel sem tudi oceno 220 milijard, kar je manj kot 1.5% ameriškega GDP. Res pa je, da ta industrija predstavlja 10 % ameriške industrijske proizvodnje.

Ameriška delovna sila je čez 150 milijonov ljudi. č Vojakov in civilistov, ki delajo v obrambi, je okrog 2 milijona, torej manj kot 1.5 %. Ocene za število zaposlenih v obrambni industriji so okrog 2.5 milijonov. Torej vse, kar zadeva ameriško obrambo, šteje za okrog 3 % delovne sile.

Celoten ameriški izvoz je okoli 1.500 milijard dolarjev, uvoz pa .2600 milijard. . Leta 2017 je bil celoten izvoz orožja 42 milijard, kar je okrog 3 % vsega izvoza in 0.2 % GDP. Za primerjavo: ameriško kmetijstvo ima izvoza za približno 130 milijard, torej trikrat toliko kot obrambna industrija.

Ruski izvozi orožja so ocenjeni na 15 milijard dolarjev, kar znasa vec kot 1 % GDP, ki je priblizno 1300 milijard dolarjev. Torej je za rusko gospodarstvo izvoz orozja petkrat do šestkrat tako pomemben kot za ameriško.

Kar zadeva ameriško gospodarstvo, obrambni sektor torej nima velike teže, nekaj takega kot avtomobilska industrija in manj od kmetijstva. Zato trditve o bogatenju Amerike s prodajo orožja in usmerjanju njene zunanje politike s strani orožarskih lobijev niso prepričljive.