V vsej zgodovini človeštva velja, da sta se ob razraščanju zla in sovraštva vedno pomnožila tudi dobrota in ljubezen. Danes je to še posebej očitno. Ljubezen in dobroto, vsaj za mene, danes na poseben način udejanjata dve osebi: Nick Vujicic, 28-letni fant, ki se je rodil brez rok in nog in Tanja Poberaj, pokojna zdravnica, specialistka interne medicine iz Primorske. Za oba je značilno pristno pričevanje ljubezni do življenja, soljudi pa tudi do Boga.
Tisti, ki se ste tako ali drugače srečali z Nickom Vujicicem, prinašalcem upanja, ste z njim gotovo doživeli obilo prekipevajočega veselja do življenja. Nick je srečen človek, ker se veseli tistega, kar ima in ne obupuje nad tistim, kar nima. Domala živi tako kot vsi drugi ljudje: kot »golman« igra nogomet, telefonira, brska po internetu in vozi avto. Ima pa nekaj, kar nam v večini primerov primanjkuje: veselje do življenja in ljubezen do vseh ljudi. Nick ne potrebuje pomilovanja, ker ni človek, za katerega bi skrbeli drugi, temveč on sam skrbi za ljudi. V tem je njegova veličina.
Tanje ni več. Umrla je, mlada in prezgodaj. Strastno je ljubila življenje, kot da je slutila, da bo kmalu umrla. Njena popolna in iskrena ljubezen je bila prepovedana. Ljubila je iz drugačne perspektive, vendar pošteno in duhovno bogato. Gojila je pristno kulturo ljubezni. V svojem kratkem življenju je dobesedno žarčila spoštovanje in ljubezen do soljudi in širila pomen »dolgega in srečnega življenja« (makrobiotika), katerega zaradi bolezni (abdominalni karcinom) ni dočakala. Kakšen paradoks! Razumela je, da zdravje ni le stanje brez bolezni, ampak tudi stanje dejavnosti in ustvarjalnosti na telesnem, duševnem in duhovnem področju. Zdravje je stanje aktivnega sozvočja z okolico, uživanja lepot življenja, ustvarjanja in razvoja. Je pa tudi neskončna hvaležnost večnemu redu v vesolju in vsem njegovim izrazom. Moder in močan človek namreč ni tisti, ki želi spreminjati naravo, ampak tisti, ki se zna podrejati njenim zakonom. Zato je po njenem vsako nasilje nad naravo, biološkimi cikli dejavnosti in počitka, rojevanja in umiranja rušenje harmonije, ki se gotovo maščuje tistemu, ki je skalil red in dopustil njegovo rušenje. Dr. Tanja Poberaj je bila trdno prepričana, da tisti, ki daje, nikoli ne obuboža, ker dobiva prav tisto in toliko, kar in kolikor potrebuje. Tanja, uživaj svoj mir v absolutni popolnosti Tvojega Stvarnika!
Foto: Samo Skralovnik
