Včeraj me je v enem od vidnejših desnih medijev presenetil zelo prizadevno napisan članek znane slovenske novinarke o vse močnejši desnici v parlamentu EU, kljub temu da je med posameznimi skupinami desnih strank, kar zadeva največje probleme v državah EU, razlika še večja, kot je med najbolj levimi in najbolj desnimi. Skupina Ursule von der Leyen, v kateri je večina slovenskih poslancev, je na primer hujša nasprotnica – menda skrajno desne stranke AfD – kot katerakoli zmernejša leva stranka ali skupina. In skupine ali stranke, ki jih vodijo najvidnejši desni politiki v EU (npr. Orban, La Pen, Meloni, Weidel), zagovarjajo tako različne rešitve glavnih problemov v državah EU, da je v sedanjem sklicu parlamenta EU v njem vse bolj realna večja medsebojna povezanost desnice na strani Von der Leyenove s socialdemokratskimi, liberalnimi in strankami zelenih, kot pa s strankami, ki jih vodijo zgoraj imenovani desni politiki. To še prav posebno velja za slovensko desnico v EU, ki Ursuli von der Leyen že spet vdano je iz roke.
Sama sem to veliko krizo evropske – in slovenske – desnice zaznala že vsaj pred dvema letoma, takoj po koncu covidne epidemije. Zadnje nasprotovanje desnice v EU Rusiji, čeprav resnično zelo pozno, tudi prepozno (npr. skoraj popoln molk ob ruski zasedbi Krima), me je sicer nekoliko zmedlo. Ampak zdaj je spet “vse v redu”. Zadnji Putinovi šopki in njegovi prav fantovsko zaljubljeni nasmehi sprave (npr. ob zadnji izmenjavi vohunov), kakršnih se svet pri Putinu spominja iz časov njegovega političnega “flirtanja” z Merklovo, so zdaj – čeprav bolj posredno, kot se velikemu gentlemanu spodobi – namenjeni Kamali Harris. Ta pa ni sramežljivo spustila pogleda s Putinove osvajalske agresivnosti, temveč je – seveda tudi ona diskretno, kot se za veliko damo spodobi – vrnila nasmešek ruskemu kavalirju, ki je ZANJO zabodel ostri meč v hrbet svojemu “najboljšemu” ameriškemu prijatelju Trumpu. To pa pomeni, da bo Putin prav kmalu poslal kak svoj “sloviti” šopek tudi žlahtni prvi dami EU. Pa zbogom, Ukrajina! Pa zbogom, Izrael. In tudi na slovenskih desnih portalih bomo o tem šopku prebrali, kako lepo je “duhtel”.
Zato je tudi slovenska desnica vse bolj spravljiva z levico. Največ, kar od vsega tega lahko pričakujemo slovenski državljani na desnici, je vse več EU v Sloveniji, torej se več migrantov in vse več Slovenije spet na Balkanu. Zame ni večje groze od te, da bomo še jokali za anarhističnim dr. Golobom, ko bomo trpeli pod partijsko discipliniranim dr. Prebiličem, morda celo v koaliciji z Logarjevo ali kakšno drugo desnosredinsko stranko (SDS, NSi, SLS). Upajmo pa, da se to ne bo zgodilo, kljub temu da slovenska razklana desnica, podobno kot v parlamentu EU, nima prav nikakršne bistveno drugačne možnosti, da pride še kdaj na oblast, kot to, da se pridruži kaki pretežno levi koaliciji.
Frančiška Buttolo
