Ne slepa, temveč arogantna pravica

Ena novic včerajšnjega dne bo gotovo dvignila precejšen oblak prahu. Predsednik vlade Janez Janša je namreč pravosodnemu ministru Pličaniću naročil pripravo poročila o primeru Vaskrsić. Spomnimo, gre za razvpit primer prodaje družinske hiše, ki jo je sodišče dalo na dražbo zaradi 124 evrov neplačanega dolga. Kljub temu, da primera pri najboljši volji ne moremo označiti drugače, kot sramoto za slovensko pravosodje, predsednik vlade tvega, da ga bodo mediji, opozicija in seveda predstavniki sodstva obtožili, da posega v neodvisnost sodne veje oblasti.

Kruljava pravica

Ko je primer Vaskrsić prišel v javnost, smo mnogi seveda pomislili, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin, morda nesporazum. Da bi nekomu prodali hišo zaradi dolga, ki znaša le tisočinko njene vrednosti? Zveni kot šeriatsko pravo nekje sredi afganistanskih gorovij. A pravi šok je šele sledil. Nekaj dni po izbruhu afere se je v javnosti namreč oglasil predsednik ljubljanskega sodišča Anton Panjan, ki je povedal, da je litijska sodnica ravnala popolnoma pravilno.

Pa poglejmo razvoj dogodkov, ki je pripeljal do prodaje hiše. Očitno je, da je lastnik hiše kar nekaj časa ignoriral zahteve po plačilu dolga, vse skupaj je trajalo kakšno dobro leto. Ko je usodnega dne izvedel, da se hiša prodaja, je nemudoma poravnal dolg in tožnik, podjetje Vodovod-Kanalizacija, je takoj ustavilo izterjavo. Litijsko sodišče je izdalo sklep o ustavitvi izvršbe, ni pa ustavilo prodaje hiše. Povedano drugače, vračila dolga od lastnika hiše ni več terjalo, hišo pa mu je kljub vsemu prodalo. Le težko bi kdorkoli verjel, da je v tem kakšna sled pravilnega ravnanja.

Pa to še ni vse – še bizarnejša je zgodba o tem, da je upnik, ki je prvotno res zahteval poplačilo dolga s prodajo dolžnikove nepremičnine, po prvi dražbi sodišče pozval, naj dolg izterja z rubežem dolžnikove plače. A sodnica je, namesto, da bi zaustavila nepremičninsko izvršbo in najprej odločila o rubežu plače, oba postopka peljala vzporedno naprej in najprej zaključila nepremičninsko izvršbo. Predsednik sodišča seveda trdi, da je morala tako ravnati. In če je verjeti STA, je po dražbi sodnica odobrila tudi poziv upnika k rubežu plače. Tudi za to predsednik Panjan trdi, da je edino pravilno. Namreč dolžnika dvakrat kaznovati za en greh.

V imenu ljudstva

Ob opisanem dobi človek seveda občutek, da slovensko pravosodje živi na nekem drugem planetukot ljudstvo, v imenu katerega izreka sodbe. Predsednik sodišča se namreč sklicuje na procesna pravila, izgovarja se celo na upnika, kot “gospodarja” postopka, popolnoma pa pozablja na zdravo pamet in občutek za pravičnost. Zdrava pamet nam pove, da plevela ne zatiramo z napalmom, občutek za pravičnost pa, da zaradi majhnega greha dolžnika in njegove družine ne moremo spraviti ob eksistenco. A zdi se, da ne litijska sodnica, ne predsednik ljubljanskega sodišča ne premoreta niti občutka za pravičnost, niti zdrave pameti. Glede na to, da se na to temo doslej ni odzval nihče iz vrha slovenskega pravosodja, pa se je bati, da je isti simptom v slovenskem pravosodju še veliko bolj razširjen.

Eden ključnih dosežkov nürnberškega procesa je presedan, da izvrševanje ukazov ne opravičuje izvajanja zlih del. Ali drugače povedano – ne glede na prisego, hierarhijo in pravne norme v neki družbi ima vsakdo pravico in dolžnost ravnati pravično. A zdi se, da so v slovenskem pravosodju to lekcijo prespali.

Ob tem se človek seveda vpraša, do kod seže neodvisnost sodne veje oblasti. Oziroma, kako daleč sme seči vpliv izvršne veje oblasti. Iz vlade so namreč sporočili, da “bodo na podlagi poslanega poročila in uradnih podatkov sprejeli bodisi sklepe o spremembi neprimernih oziroma nepravičnih predpisov, bodisi zahtevali revizijo posamičnih spornih primerov”. Prvo zagotovo ni sporno, a bržčas ne bo zadoščalo. Sprememba nepravičnih predpisov brez spremembe moralne drže sodstva ne bo prinesla veliko. Revizija spornih primerov, ki bi po vsej verjetnosti bila nujna, pa bo seveda povzročila vihar in očitke vladi o vmešavanju v neodvisnost sodstva.

Neodvisnost je lepa beseda, a kaj, ko nihče ni neodvisen od neumnosti.

Vir fotografije: finance.si