Narava in pokrajina (foto): Werk Hermann

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Janez Mihovec – Werk Herman

 

Mogočna trdnjava – žrtev 1. Svetovne vojne

 Pot v dolino Koritnice  tik nad Bovcem  zapira na najožjem delu trdnjava Kluže. Le malokdo pa ve, da se pri njej odcepi pot k približno 150 metrov višje ležeči orjaški trdnjavi Werk Hermann, ki je bila uničena v prvem letu Soške fronte.

Avstroogrska monarhija je imela Italijo že od nekdaj za dednega sovražnika. Da bi zavarovali prehod v dolino Koritnice in prelaz Predel so v letu l897 že začeli graditi cesto k bodoči trdnjavi. Že takoj na začetku pot zavije v 100 metrov dolg tunel, ki je zavarovan z več bunkerji. Pot, ki je bila nekdaj prevozna z motornimi vozili višinsko razliko premaga z eno samo serpentino.  Danes seveda ni več prevozna. Zato je poskrbelo stoletje usadov, zemeljskih in snežnih plazov. Trdnjavo so začeli graditi v letu 1898 in se imenuje po stotniku Hermannu von Hermannsdorfu, ki je padel leta 1809 skupaj s celotno posadko pri obrambi trdnjave na Predelu pred napadanjočimi Francozi.

Velikost trdnjave nam vzame sapo. Orjaška enonadstropna železobetonska zgradba ima obliko črke L. Na jugozahodnem delu je njeno čelo nagnjeno za 45°. Čelo je obloženo z pol metra debelimi tonalitnimi kladami.Iz njega zevajo odprtine, kot štiri prazna očesa. Nekdaj so v njih stali štirje 120-milimeterski topovi. Na ravni strehi trdnjave opazimo dve večji in dve manjši krožni odprtini. Nekdaj so nad njimi stale kupole s havbicami. Ob izbruhu 1. Svetovne vojne je bila trdnjava že zastarela. V poletju 1915 so jo napadli Italijani s težkim topništvom. V Rekolansko dolino so sedlo privlekli 305 milimetrske možnarje so jo začeli sistematično uničevati. Kako je to izgledalo, si je brez zemljevida težko predstavljati. Italijanski opazovalci v bovški kotlini so javili koordinate, potem pa so možnarji streljali čez celo Bovško dolino pogorje. Izstrelili so preko 3000 granate, nekatere tudi uspešno, saj je trdnavo zadelo preko 200 izstrelkov. Tudi uspešno, saj  o tem priča zadetek, ki je v najjužnejši odprtini povzročil pravo opustošenje. Od direktnih zadetkov so tonalitni bloki čelnega ščita razmetani vsenaokrog. Prav tako pa lahko tudi po okoliškem gozdu opazimo krožnate vdolbine, ki so jih povzročili zgrešeni streli.

Ko so Avstrijci spoznali, da je trdnjava izgubljena so jo izpraznili in jo uporabljali le kot vabo za sovražnikovo topništvo. Od takrat je prepuščena propadu. Pred nekaj leti so jo razglasili za tehnični spomenik in pomnik težkih časov iz katerih smo se na žalost premalo naučili.