
Vzpon na razgleden vrh Primorja
V trenutku ko se povzpemo na Kraški rob se svet čudežno spremeni. Nič več nežnih potez obmorskih krajev. Nobenih oljk, figovcev in drugega sredozemskega rastja, ki tako dobro uspeva na flišnatih tleh. Kraški rob je že del Dinarskega gorstva in kraški svet je sestavljen iz grobega in nerodovitnega apnenca. Svet postane bistveno bolj trd. Namesto sadovnjakov kraški gozd, namesto rodovitne zemlje, ostro kamenje.
V Kozini zapustimo avtocesto in se usmerimo do vasi Podgorje. Pot nas vodi po planoti Kraškega roba. Vsepovsod raste gozd, le tu in tam opazimo kakšen travnik v zaraščanju. V bližini vasi Črnotiče na nizkem griču opazimo starodavno cerkvico Marije Snežne. Cerkvica je glasnik minulih časov. Zrasla je na mestu starodavnega gradišča, ki so ga v železni dobi zgradili Iliri, v srednjem veku pa je bil predelan v protiturški tabor. Okoli cerkvice še danes najdemo orjaške količine skalovja, ki so bili nekdaj del obzidja, ki je bil zgrajen samostoječe, brez vezave z malto.
V vasi zavijemo mimo kapelice strmo v hrib. Asfaltirana cesta se konča praktično po nekaj korakih in sedaj smo v kraškem svetu. To je še prav posebej očitno na poti. Ta je polna kamenja in vsa naša pot je v bistvu poskakovanje s kamna na kamen. Dobro uro gre tako in razgleda praktično ni. Ves čas smo v gostem gozdu puhastega hrasta in bora. Potem pa nenadoma sprememba. Na višini 900 metrov se strnjen gozd konča in kar naenkrat stopimo na golo planjavo. Pred nami je še dvajset minut hoje. Prav na vrhu Slavnika, na višini 1028 stoji planinska koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Le nekaj metrov stran pa še manjši stebrič na katerem so označene smeri do sosednjih vrhov.
Pomanjkanje razgleda na vrhu namreč preide v svoje nasprotje. Slavnik je namreč najvišji vrh daleč naokoli. Najbolj seveda pogled pritegne pogled na zahod. Tik pod nami je namreč celotno slovensko morje. Tja od Trsta pa do Piranskega zaliva. Nad morjem pa se v daljavi dvigajo Dolomiti. Popolnoma drugačen pa je pogled na vse preostale strani. Na severozahodu se dviga Kras, na vzhodu pa nam pogled pritegneta Snežnik in Učka tam nekje v daljavi. Prav takšen pogled je tudi proti severu. Ob dnevnih z dobro vidljivostjo se vidi prav do Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.
Slavnik je torej zanimiv vrh. Visok, mogočen in osamljen se dviga na Primorskem in s svojo višino pritegne naš pogled. Na njem je marsikaj videti. Zaradi svojih botaničnih zanimivosti je področje zavarovano kot naravni spomenik in kot tak je v zgodnjem poletju prav posebej zanimiv: to je sprehod po neskončnih planjavah gorskega cvetja.